Pri malce resnejših poškodbah so pogosto potrebni kirurški šivi, ki so seveda tudi nujni sestavni del operacijskih posegov. Pa ste se že kdaj vprašali, iz česa je ta »sukanec« sploh izdelan?

Trenutno se za kirurški sukanec uporabljajo različni materiali, ki pa imajo večkrat določene slabosti. Znanstveniki so se tako odločili, da poskusijo zaviti nadomestni material, ki bo odpravil težave, povezane s trenutnimi možnostmi. Tako razvijajo »sukanec«, ki bo izdelan kar iz človeških celic …

Trenutno za šive na voljo tako nerazgradljivi kot razgradljivi materiali

Izbira materiala za kirurške šive je trenutno odvisna od različnih dejavnikov. Zdravniki med drugim upoštevajo mesto šiva in resnost poškodbe. Cilj je seveda pospešitev procesa celjenja ter preprečevanje okužb in drugih zapletov. Obenem pa se poskušajo preprečiti vidne trajne posledice, pri čemer imamo v mislih predvsem izrazite brazgotine. V osnovi imajo zdravniki na voljo dve možnosti. Prva so šivi, ki se absorbirajo oziroma razpadejo. To pomeni, da ni potrebna naknadna odstranitev. Še vedno pa se za šive uporabljajo tudi nerazgradljivi materiali, ki jih je treba po določenem času odstraniti. Biološko nerazgradljivi materiali pridejo v poštev predvsem pri zahtevnejših šivih, na primer pri operacijah srca. V tovrstnih primerih namreč ni mogoče dopustiti tveganja, da šivi razpadejo prezgodaj.

Za nerazgradljive šive se običajno uporabljajo materiali, kot so najlon oziroma poliamid, poliester in polipropilen. Včasih se kirurgi odločijo tudi za kovinske sponke. Razgradljivi šivi pa so izdelani iz materialov, kot so denimo poliglikolna kislina, poliglaktin 910, poliglekapron 25 in polidioksanon.

Sukanec iz človeških celic naj bi omogočal praktično neomejene možnosti uporabe

Čeprav je prišlo pri razvoju kirurških šivov v zadnjih desetletjih do pomembnega napredka, pa seveda nobena izmed možnosti ni zares idealna. Še vedno gre namreč za material, ki ni identičen našim lastnim tkivom. Prav izdelava takšnega materiala je bila cilj znanstvenikov, ki delujejo na francoskem nacionalnem inštitutu za zdravje, in raziskovalcev iz medicinskega centra v Bordeaux. Tako so razvili nekakšen sukanec oziroma vezivo, izdelano iz človeških celic, ki naj bi bilo primerno za šivanje ran in pri presaditvah kože. Najpomembnejša prednost tega novega materiala je seveda visoka stopnja biološke kompatibilnosti. Nicholas L’Heureux, ki vodi ekipo raziskovalcev, je pojasnil, da naj bi bile možnosti uporabe tega materiala praktično neomejene. Uporabljati ga bo mogoče pri različnih tipih ran in pri različnih operacijskih posegih. Obenem pa bo omogočal kreativnost pri obliki šivov.

Manj možnosti za vnetni odziv, ki upočasni in oteži proces celjenja

Ekipa se je v preteklosti že ukvarjala s podobnimi projekti. Med drugim jim je uspelo razviti »umetne žile« iz fibroblastov – vezivnih celic v našem telesu. Spoznanja, ki so jih pridobili v sklopu teh projektov, pa zdaj s pridom uporabljajo pri razvoju inovativnega kirurškega sukanca, kot ga še ni bilo. To naj bi bil material, s pomočjo katerega bo mogoče zmanjšati tveganje za številne zaplete, ki se lahko pojavijo sicer. Ena največjih nevarnosti pri materialih, ki se uporabljajo trenutno, je ta, da jih lahko telo zazna kot tujke, zato se sproži pretiran imunski odziv, posledično pa vnetni odziv, kar močno oteži in upočasni proces celjenja.

Rezultati do zdaj izvedenih testiranj kirurškega sukanca iz človeških celic so zelo obetavni. Vendar pa bo najverjetneje treba še malce počakati, preden postane material splošno razširjen. Upajmo torej, da bodo imeli zdravniki oziroma kirurgi čim prej dodatno možnost v primerih, ko bo potrebno šivanje, s čimer bodo bolnikom prihranjeni potencialni zapleti, ki so lahko povezani s klasičnimi šivi.