Ena izmed posledic staranja je povečevanje verjetnosti za težave z zobmi. V Združenih državah Amerike naj bi imela na primer kar četrtina ljudi, starejših od 65 let, samo osem zob ali manj. Kar 17 odstotkov starostnikov pa naj bi bilo celo brez zob.
Skrb za ustrezno zobno oziroma ustno higieno lahko seveda močno zmanjša tveganje za izpadanje zob in druge težave z zobmi, vendar to nemalokrat ni dovolj. Tako je pogosto potrebno nadomeščanje izgubljenih ali poškodovanih zob z novimi, umetnimi zobmi. Kot se zdi, bodo kmalu na voljo precej boljše metode od tistih, ki se v zobozdravstvu uporabljajo trenutno. Znanstveniki so namreč korak bližje nekakšnim »živim zalivkam«, ki bi lahko omogočile obnovo poškodovanih in celo izpadlih zob brez uporabe umetnih materialov …
Ustvarili organoid, ki lahko sintetizira zobno sklenino
Znanstveniki z ameriške Univerze Washington s sedežem v Seattlu, ki so zaslužni za odkritje, o katerem so poročali v članku, objavljenem v znanstveni reviji Developmental Cell, upajo, da bodo lahko nove ugotovitve uporabljene pri razvoju »živih zalivk«, ki bodo rastle in proizvajale pravo zobno sklenino, kar bi omogočilo izraščanje novih zob. Kot je opisano v študiji, je uspelo znanstvenikom v laboratoriju (»in vitro«) ustvariti poseben »organoid«, tj. miniaturno in poenostavljeno različico organa, ki simulira njegovo zgradbo in delovanje. Organoid, ki so ga ustvarili v laboratoriju, je zmožen proizvesti beljakovine, ki tvorijo zobno sklenino, torej zunanjo, zaščitno plast zob, ki je obenem tudi najtrši material v človeškem telesu.
Iz nespecializiranih matičnih celic nastali specializirani ameloblasti
Znanstveniki so si pri ustvarjanju organoida pomagali z matičnimi celicami, ki so jih transformirali v ameloblaste – specializirane celice, ki med nastajanjem zob proizvajajo zobno sklenino. Kmalu po tem, ko zob izraste, te celice odmrejo. Če zob izpade odrasli osebi, ga telo zato ne more nadomestiti, saj ne more več proizvesti zobne sklenine. Toda novo odkritje oziroma preboj, ki je uspel washingtonskim znanstvenikom, bi lahko to že kmalu spremenil. Ker so znanstveniki odkrili metodo za ustvarjanje ameloblastov v laboratoriju, se izraščanje novih, pravih zob na mestu tistih, ki so izpadli, ne zdi več popolnoma nemogoče. Kot je povedal eden izmed avtorjev študije, gre za pomemben prvi korak na poti do končnega cilja, ki je razvoj metode za popravilo poškodovanih in nadomeščanje izgubljenih zob, temelječe na uporabi matičnih celic.
»Žive zalivke« bi bile zelo uporabne pri kariesu
Za to, da so lahko ustvarili ameloblaste, so morali znanstveniki najprej preučiti zapletene genetske vplive, ki so v ozadju nastajanja celic. Kot je znano, se v DNK skrivajo navodila za tvorbo vseh beljakovin, ki nastajajo v človeškem telesu. Ta navodila se nato posredujejo t. i. informacijski RNK, ki je nekakšna matrica za sestavljanje aminokislin v beljakovinske molekule. Pri nastajanju tkiv so v različnih fazah procesa potrebne različne beljakovine, kar je regulirano z aktiviranjem in dezaktiviranjem ustreznih genov. Za povrnitev faze, med katero nastaja zobna sklenina, je bila uporabljena metoda, imenovana enocelično kombinatorno indeksiranje zaporedja RNK. Za razumevanje aktivnosti, povezanih z genetskim zaporedjem, ki poskrbijo za pretvorbo nediferenciranih matičnih celic v specializirane ameloblaste, so znanstveniki nato uporabili računalniški model. Tako so prišli do organoida, s čimer se odpira možnost živih zalivk, ki bi bile lahko med drugim seveda zelo uporabne tudi pri zdravljenju kariesa.
Matične celice obetajo, a potrebna je potrpežljivost
Prizadevanja, da bi iz matičnih celic ustvarili organe, zaposlujejo vse več znanstvenikov. Pri kompleksnejših organih, kot so ledvice, jetra in srce, bo pot do cilja najverjetneje še precej dolga. Po drugi strani pa so zobje majhni, njihova zgradba pa je relativno preprosta, zato se zdi, da je cilj tu precej bližje.