Ustna higiena: Zobje za vse življenje

Parodontalna bolezen je najbolj razširjena kronična okužba v sodobnem svetu. Več kot 90 odstotkov ljudi ima znake vnetja dlesni. Skrb zbuja dejstvo, da jih večina ne jemlje dovolj resno. Imajo jih skorajda za neizogibni del staranja. Pa vendar, da je zob le še nekaj milimetrov zasidran v kosti, nima nobene zveze s staranjem. Takšno stanje se da preprečiti in pri tem nam lahko pomaga – ustni higienik. V Sloveniji jih imamo za zdaj enajst.

Prof. dr. Uroš Skalerič, dr. dent. med., z Medicinske fakultete v Ljubljani, je že pred 20 leti dal pobudo za uvedbo poklica z nazivom – ustni higienik, vendar takrat zanj ni bilo posluha. Raje so uvedli poklic inženirja stomatološke protetike, ki je, kakor pojasni prof. Skalerič, pravzaprav zadnji člen v verigi, saj popravlja, kar bi se dalo preprečiti. Gre torej za profil, ki ga ne bi potrebovali, če bi imeli prvi člen v preventivni verigi – ustnega higienika.

Ustna higiena

Ne zamaje se čez noč

Sogovornik je poudaril, da človek lahko nosi svoje zobe vse življenje. A če obišče zobozdravnika šele, ko ga zaboli zob, je proces že zelo napredoval. Vnetje obzobnih tkiv traja 20 let, preden se začne zob majati. To pomeni, da so vezi, s katerimi je zob pripet na kost, pretrgane.

Do takšnega stanja pride največkrat zaradi dolgotrajnega procesa nalaganja zobnih oblog, ki se jim dlesen odmika. Obloge, ki jih ne odstranjujemo sproti, ustvarjajo pogoje za razrast škodljivih bakterij in te načenjajo sicer zdrav zob. Zato je skupaj z zobozdravnikom in zobno asistentko ustni higienik nepogrešljiv člen preventivne zobozdravstvene dejavnosti in lahko bistveno prispeva k izboljšanju oralnega zdravja prebivalstva v vseh starostnih skupinah.

Kakšen je torej ustrezen postopek? Prvi pregled vedno opravi zobozdravnik, ki potem osebo pošlje k ustnemu higieniku. Ta preuči anamnezo in ugotovi stanje v ustni votlini. Med njegove naloge sodi:

  • odstranjevanje mehkih in trdih oblog (zobni kamen)
  • nanos fluorjevih pripravkov
  • zalivanje fisure (kjer bi se lahko pojavila zobna gniloba) s smolo
  • beljenje zob z neagresivnimi postopki.

V rokah nima ne svedra in ne skalpela. Pomembno je, da osebo tudi motivira k sodelovanju, saj njegovo delo ni narediti vse namesto bolnika, temveč ga naučiti, kako lahko sam učinkovito vzdržuje ustno higieno.

11 jih orje ledino …

Prof. Skaleriču je leta 2003 le uspelo postaviti temelje za izobraževanje ustnih higienikov. V program Višje strokovne šole za ustne higienike, ki traja dve leti, se je do sedaj vpisalo 53 kandidatov, uspešno pa jih je diplomiralo že 11. V prvem letniku je poudarek bolj na teoriji, v drugem na praktičnem delu. Letošnjo jesen pričakujejo peto generacijo študentov. Sogovornik si želi, da bi dosegli naslednji cilj: en ustni higienik na pet zobozdravnikov.

V svetu je uveljavljeno šolanje v dve- ali dveinpoletnem programu ali pa v visokošolskem triletnem programu. Ustne higienike poznajo v Združenih državah Amerike že od leta 1913, na Norveškem od leta 1924, Švedska in Velika Britanija jih poznata že približno 60 let, Švica 40, Poljska 30, ostale bivše socialistične države pa že približno 15 let. V Italiji so s programom izobraževanja ustnih higienikov začeli pred nekaj leti.

Ne gre le za videz

Ustni higienik lahko s svojim delom neposredno vpliva na kakovost in na dolžino človekovega življenja. Strokovne študije so namreč že dokazale, da prisotnost parodontalne bolezni dvakrat poviša verjetnost za miokardni infarkt, trikrat za možgansko kap, štirikrat za nastanek kronične pljučne bolezni, sedemkrat za prezgodnji porod, pospeši pa tudi nastanek aterosklerotičnih procesov in zapletov nekaterih sistemskih bolezni; zaradi nje pa so zelo ogroženi tudi sladkorni bolniki. Prof. Skalerič poudarja, da potrebujejo sladkorni bolniki prioritetno stomatološko zdravljenje.

Vnetja obzobnih tkiv pripomorejo, da se vsak dan ob umivanju zob ali pa ob žvečenju izplavljajo bakterije iz obzobnih žepkov v krvni obtok. Stanje po vdoru bakterij v krvni obtok traja približno 10 minut in se pri zdravem človeku konča brez večjih posledic. Pri starejših ljudeh in vseh z zmanjšano odpornostjo pa bakterije hitro povzročijo veliko škodo.

Dlesen zakrvavi

Glede na to, da ima že več kot 90 odstotkov ljudi znake vnetja dlesni, velja ‘krvavo opozorilo’ ob ščetkanju jemati zelo resno – tako kot vzamemo resno, če se v blatu ali seču pojavi kri ali če imamo kje kakšno rano na koži. Krvavitev iz dlesni je prvi znak površinskega vnetja dlesni in čeprav se nam to zdi normalno (normalno se zdi tudi marsikateremu zobozdravniku), to preprosto ne drži.

Tudi z uvedbo ustnega higienika, do česar so nekateri zobozdravniki še vedno nezaupljivi, slednji zagotovo ne bodo ostali brez dela. Če bodo namreč ustni higieniki poskrbeli za zdravje naših zob, lahko pričakujemo, da bomo še dolgo v starost nosili svoje zobe, ki jih bo treba vzdrževati in tudi zdraviti oz. popravljati. To pa bodo še vedno delali zobozdravniki.

Znaki vnetja

Parodontalna bolezen napreduje počasi in brez bolečin. So pa izraženi nekateri znaki:

  • krvavitev iz dlesni
  • sprememba barve, oblike in površine dlesni
  • poglobljeni obzobni žepki in zobne obloge
  • ustni zadah. 

Sladkorni bolniki, pozor

Pri sladkornih bolnikih, ki imajo parodontalno bolezen, obstaja večja verjetnost, da se bodo pojavili zapleti, kot so: miokardni infarkt, odpoved ledvic in slepota. In tudi obratno, zaradi sladkorne bolezni bo parodontalna bolezen hitreje napredovala. Zato bi moral tak bolnik vsaj trikrat na leto na pregled k zobozdravniku.

Rana ni majhna

Parodontalna bolezen je kronična okužena rana. Pri bolnikih, ki imajo 28 zob in pet milimetrov globoke obzobne žepke, meri površina takšne rane dobrih 40 kvadratnih centimetrov!

Piše Metka Jakšič