Parodontalna bolezen: Zahrbtna nevarnost v naših ustih

Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv, ki je v zgodnji fazi neboleče, zato mnogo ljudi ne ve, da ga imajo. Ko se pojavijo bolečine, pa je običajno že prepozno, da bi lahko še rešili zob. Glavni vzrok za njen nastanek je nalaganje zobnih oblog na zobe, zato je temeljito čiščenje in nitkanje tako pomembno. Parodontalna bolezen pušča nevarne posledice v ustih in na drugih delih telesa, saj zahrbtno in zelo prikrito uničuje zdravje ust in s tem vsega telesa.

Zobne obloge so lepljiv, prozoren film, ki je sestavljen iz hrane in bakterij in nenehno nastaja na naših zobeh. Dnevna nega, ki obsega natančno ščetkanje, nitkanje in uporabo medzobnih ščetk, je namenjena preprečevanju nastanka zobnih oblog. Če jih ne odstranimo, pa zaradi sestavin, ki so v slini, v manj kot dveh dneh poapnijo in tako nastane zobni kamen. Pri svojem vsakdanjem delu se s parodontalno boleznijo pogosto srečuje Špela Blažič, ustna higieničarka v Dentalnem centru Clarus.

Parodontalna bolezen

Pravi, da bakterije v zobnih oblogah še zdaleč niso nedolžne: »Bakterije v zobnih oblogah izločajo strupe, ki v povezavi z imunskim odzivom povzročajo vnetje in propad obzobnih tkiv. Poškodujejo koreninski cement, pozobnice in čeljustne kosti, ki sicer učvrščajo zob v čeljusti. Z napredovanjem bolezni pride do izgube zob in sistemskega vpliva tudi na vsebnost ravni sladkorja v krvi pri sladkorni bolezni.« 

Do okužbe celega telesa

Dokler je vneta samo dlesen, to imenujemo gingivitis, ko pa se vnetje razširi tudi na druga obzobna tkiva (koreninski cement, pozobnico in alveolno kost, ki jo obdaja zob), govorimo o parodontitisu. Težava je v tem, da je bolezen, posebej v zgodnji fazi, le redko boleča. »Ko pa se pojavijo bolečine, je večinoma že prepozno, da bi lahko rešili zob. Zaradi nepovratnega topljenja kosti ima zob vse manj in manj podpore, kar zobozdravnike pogosto prisili v puljenje tako rekoč zdravega zoba. Samo en manjkajoči zob je dovolj, da v ustih nastanejo spremembe, ki vplivajo na stabilnost funkcije zob in na nasmeh,« razloži Špela Blažič. Prva posledica topljenja kosti je majavost zob in prav zaradi tega je ugriz manj učinkovit, med zobmi pa se pojavijo neestetski črni prostori.

Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v ustih. Kaj kmalu njihovi toksini vdrejo v krvni obtok in okužijo naše telo. Takrat govorimo o resni nevarnosti za naše zdravje. Zaradi takšnega »telesnega« vnetja parodontalno bolezen povezujejo z veliko bolezenskimi stanji in tveganji, kot so sladkorna bolezen, srčni infarkt in možganska kap, prezgodnji porod in prenizka porodna teža otroka, manjkajoči zobje in stres. V večji nevarnosti so tudi ljudje po 50. letu starosti, še posebej ženske v menopavzi, saj so kosti zaradi spremenjenega hormonskega statusa osteoporotične, temu pa se pridruži še pomanjkanje kalcija. Zobna kost se tako ob prisotnosti bakterij hitreje vname in raztaplja ter počasneje celi.

Pri kadilcih je tveganje večje

Kadilci imajo v ustih trikrat več patogenih bakterij kot nekadilci. »Klinična slika parodontalne bolezni je v povprečju 400 odstotkov hujša od tiste pri nekadilcih. Simptomi se pri kadilcih pokažejo pozneje, ker cigaretni dim zožuje žile in tako zmanjša prekrvavljenost dlesni. Zato dobimo občutek, da so trde in zdrave. V resnici pa gre za izsušenost, zaradi česar težje zakrvavijo, kar še pospeši razvoj parodontalne bolezni,« pravi Špela Blažič.

Parodontalna bolezen zobozdravnik

Kako jo prepoznamo parodontalno bolezen?

Vnetje obzobnih tkiv lahko zobozdravniki natančno določijo, ko izmerijo globine obzobnih žepov. Na temeljitem pregledu ugotovijo tudi stanje dlesni, kako poškodovana je kost, kje so mehke in trde zobne obloge, kje je vnetje in njegovo stopnjo, ter ugotavljajo dejavnike tveganja in povezavo ustnega zdravja s telesnim.

Včasih pacienti menijo, da nimajo parodontalne bolezni, saj njihove dlesni ne krvavijo. »Naj poudarimo, da je parodontalna bolezen zahrbtna, saj v večini primerov poteka na začetku in tudi v napredovali fazi povsem brez jasnih simptomov in opozoril, ki bi jih lahko dojeli kot skrb vzbujajoče. Simptomi, ki opozarjajo, da mogoče z vašimi obzobnimi tkivi ni vse v najlepšem redu, so: boleča, otečena in rdeča dlesen, krvavitve ob ščetkanju in nitkanju, premiki zob, povečana majavost zob, slab zadah, odmik dlesni, vse daljši zobje, skelenje, občutljivost zob, kronične bolezni brez jasnega vzroka. Vse omenjene znake odkrijete, ko je parodontalna bolezen že napredovala in je vašemu telesu in zdravju že storjena precejšnja škoda,« opozarja sogovornica.

Krvavitve niso nekaj običajnega

Krvavitev iz dlesni je največkrat posledica njene okužbe in to ni nekaj običajnega, opozarja strokovnjakinja: »Krvavitev, ki nastopi kot stranski učinek jemanja nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete, fenitoin, ciklosporini), zahteva budno spremljanje zobozdravnika. Lahko se pojavi tudi kot znak sistemske bolezni (HIV) ali kot posledica slabega imunskega sistema. Pomanjkanje nekaterih vitaminov (vitamin B3, vitamin C) prav tako povzroči krvavitev iz dlesni. A celo stroka ima do tega pojava nejasno stališče. Če v svojih ordinacijah vidimo zob, ki je poškodovan ali ima luknjo, sledi takojšnja reakcija, medtem ko do krvaveče dlesni nimamo tako burnega odnosa. Toda vzrok, da izgubimo večino zobje prav parodontalna bolezen in obzobna tkiva zelo vplivajo na naše zdravje. Zato mora biti naša in pacientova pozornost usmerjena tudi k dlesnim. Zobje so vsekakor pomembni, a tudi najlepša zalivka ali mostiček nimata nikakršnega pomena, če krasita zob, ki bo izpadel,« je prepričana Špela Blažič.

Včasih nemočni, zdaj nove metode

Nekateri so mnenja, da parodontalne bolezni ne moremo preprečiti ali pozdraviti, a sogovornica pojasni, da sta znanje in razvoj tehnologije na področju ustnega zdravja v zadnjem desetletju napredovala s svetlobno hitrostjo. »Še pred kratkim smo se počutili nemočne, ko smo se spopadali s parodontalno boleznijo. Tako smo paciente pošiljali k specialistom parodontologije, ki so na klasičen – kirurški način poskušali dokončati in pozdraviti to, kar ni uspelo nam. Danes lahko rečemo, da je 90 odstotkov vnetnih stanj obzobnih tkiv mogoče ozdraviti oziroma nadzirati z nekirurškimi metodami. To pacientom ogromno pomeni. Nihče od nas ni navdušen nad rezanjem dlesni in šivanjem, kar je bil še do nedavnega standard parodontološke oskrbe. Danes pacienta zdravimo veliko bolj konservativno, s kombinacijo klasičnega mehaničnega odstranjevanja bakterij, dezinfekcijskih tretmajev in laserjev,« razloži Špela Blažič.

Parodontalna bolezen

Ali je parodontalna bolezen dedna in prenosljiva?

Pri dedni nagnjenosti je treba pojasniti, da nihče od nas ne podeduje vnetja obzobnih tkiv. Prenaša se nagnjenost k tej bolezni, torej odziv na bakterije, ki ogrožajo naše dlesni. Vsekakor je smiselno poiskati odgovor na vprašanje, koliko smo nagnjeni k parodontalni bolezni. »Ta odgovor nam dajo genetski (DNK) testi. Z njimi tudi izvemo, kolikšna bo učinkovitost zdravljenja. Genetski test svetujemo tudi otrokom, pri katerih lahko tako z rednimi obiski pri zobozdravniku in dosledno higieno preprečimo agresivne oblike bolezni že v šolskih letih.«

Med laiki prevladuje mnenje, da parodontalna bolezen ni prenosljiva, a nastane kot posledica okužbe in dlje kot traja vnetje obzobnih tkiv, bolj se bakterije razmnožujejo. »Poleg tega pa se spreminja tudi sestava bakterijskega filma. Začetno vnetje povzročajo bakterije, ki tvorijo plak in so večinoma odvisne od kisika, parodontalno bolezen pa povzročajo bakterije, ki živijo v žepkih in so od kisika neodvisne (anaerobne). Teh se zobozdravniki najbolj bojijo,« pojasni Špela Blažič. Tako lahko okužimo tudi koga drugega, zato zobnih ščetk ne posojamo in ne prenašamo hrane iz svojih ust v otrokova, prav tako morata pri diagnosticiranju parodontalne bolezni na pregled oba partnerja, saj lahko s poljubljanjem okužita drug drugega.

Potreben je nadzor bolezni

Z boleznimi ustne votline se spopadamo že od pradavnine. Za to boleznijo po besedah Špele Blažič trpi 80 odstotkov populacije: »Težko bi trdili, ali je v porastu ali v zatonu. Dejstvo je, da se o tej bolezni danes veliko več ve in govori in upamo, da bo sčasoma z večjo ozaveščenostjo in večjim poudarkom na ustni higieni te bolezni manj,« poudari Špela Blažič, in nadaljuje: »Če je ne zdravimo, začnejo bakterije v zobnih oblogah izločati strupe, ti pa v povezavi z imunskim odgovorom povzročajo vnetje in propad obzobnih tkiv. Z napredovanjem bolezni pride do izgube zob. Parodontalne bolezni ne moremo povsem pozdraviti, z različnimi tretmaji in pravilno ustno higieno pa jo lahko nadzorujemo v smislu nenapredovanja.«

Kako torej poteka zdravljenje? »Pacienta najprej napotimo k ustnemu higieniku. Na prvem pregledu izmerimo globino obzobnih žepov, saj na podlagi izvida, ki ga dobimo, lahko načrtujemo nadaljnjo diagnostiko. Sledi še pouk o higieni in uporabi dentalnih pripomočkov, ki omogočajo optimalno čiščenje ustne votline. Zdravljenje je odvisno od prizadetosti obzobnih tkiv in globine obzobnih žepov. Za vsakega pacienta se odredi natančna terapija, ki lahko traja tudi nekaj mesecev. Obzobna tkiva potrebujejo nekaj časa (približno 2 meseca), da si opomorejo. Pri pacientih z napredovano parodontalno boleznijo vključimo še specialista parodontologa, ki po potrebi odredi nadaljnje kirurško parodontološko zdravljenje,« pojasni Špela Blažič.

Tudi z laserjem

»Lasersko zdravljenje je podporna terapija parodontalnemu zdravljenju, kar pomeni, da je potrebno najprej mehansko odstranjevanje zobnih oblog, po potrebi luščenje in glajenje zobnih korenin s posebnimi pripomočki in na koncu pride v poštev še lasersko zdravljenje, ki sterilizira medzobne žepe in pospeši tvorbo novih tkiv. Torej se rane zacelijo veliko hitreje, kot bi se brez uporabe laserja. Seveda pa morajo pacienti imeti v prvi vrsti dosledno ustno higieno, uravnoteženo prehrano in se izogibati kajenju. Priporočljivo je, da pridejo k zobozdravniku 2- do 3-krat letno,« za konec še pove ustna higieničarka. 

Povezana tveganja

Parodontalno bolezen povezujejo s številnimi boleznimi in tveganji. Naj naštejemo najpogostejše.

Sladkorna bolezen pomembno vpliva na stanje v ustni votlini, predvsem na obzobna tkiva, njeni znaki pa se v ustni votlini kažejo kot suha in pekoča usta, izguba okusa, slab zadah, glivične infekcije, slabo celjenje ran, krvavenje dlesni in majavost zob.

Srčni infarkt, možganska kap. Ali ste vedeli, da imate s parodontalno boleznijo kar dvakrat večjo verjetnost za srčni infarkt in trikrat večjo verjetnost za možgansko kap, saj neposredno vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni? Bakterije, ki povzročajo parodontalno bolezen, vdirajo v telo in vplivajo na razvoj arteriosklerotičnih plakov, poleg tega pa s tvorbo strupov sprožijo vnetni odziv celotnega telesa.

Prezgodnji porod in nizka porodna teža otroka. Nosečnostni gingivitis ali nosečnostno vnetje dlesni (pordele, otekle, krvaveče, občutljive dlesni) se lahko pojavi na začetku drugega ali tretjega meseca nosečnosti in se stopnjuje vse do osmega meseca. Nosečnice morajo še bolj skrbeti za dobro ustno higieno in tako preprečiti, da bi se vnetje dlesni razvilo v napredovalo obliko parodontalne bolezni. Med nosečnostjo moramo biti pozorni na vsako okužbo, tudi parodontalno. Pri nosečnici z napredovalo obliko parodontalne bolezni je verjetnost za prezgodnji porod in prenizko porodno težo novorojenčka sedemkrat večja kot pri nosečnici z zdravimi dlesnimi.

Manjkajoči zobje povečujejo tveganje za razvoj parodontalne bolezni. Velikokrat je prav to razlog, da so zobozdravniki izpulili zdrave zobe.

Stres povzroča vnetno stanje v ustni votlini. Obrambne sposobnosti so zmanjšane in tako se parodontalna bolezen razvije prej in v hujši obliki.