Vensko popuščanje: Konec potrpljenja za krčne žile

Eno od oblik kroničnega venskega popuščanja ima vsaka druga odrasla oseba, več žensk kot moških. Vensko popuščanje se začne postopoma, in ko z leti napreduje, se lahko na nogah pokažejo krčne žile, noge v gležnjih otečejo, koža se obarva in na goleni lahko nastane celo venska razjeda. Strokovnjaki sporočajo, da nam zaradi vsega tega ni treba trpeti, saj so razpoložljive oblike pomoči vse bolj učinkovite, še posebno če ukrepamo hitro.

Čeprav bolezen povzroča težave, zaradi nje ne umiramo in so zato v preteklosti ljudje morda raje potrpeli, kot da bi že ob prvih simptomih ali celo pozneje obiskali zdravnika. Po drugi strani bolezni tudi zdravniki posebne pozornosti niso namenjali. Danes strokovnjaki priporočajo, da se s težavami spopademo čim prej in vsekakor preden bolezen s starostjo napreduje do obarvanosti kože in celo razjed.

Vensko popuščanje

Kronično vensko popuščanje nastane zaradi povečanega tlaka v venah spodnjih udov. Najbolj pogosti simptomi so bolečine v golenih, srbenje, pekoč občutek na koži, občutek oteklih, težkih in napetih nog, utrujenost in nočni krči. Z napredovanjem se lahko pojavijo manjše (pajkaste ali metličaste) ali večje krčne žile (varice).

Hoja razbremenjuje

Težave se največkrat pojavijo po štiridesetem letu starosti, lahko pa tudi prej ali pozneje. Velik vpliv na razvoj bolezni ima sedeč način življenja, torej premalo gibanja. Strokovnjaki zato kot varovalni ukrep pred razvojem bolezni priporočajo predvsem redno hojo. Med primernimi dejavnostmi so tudi kolesarjenje, ples in plavanje (vendar ne v pretopli vodi), medtem ko sunkoviti gibi (tenis, nogomet, košarka) lahko vensko popuščanje še poslabšajo.

Priporočajo tudi, da se izogibamo dolgotrajnemu stanju na mestu in sedenju. Pri poklicih, ki zahtevajo veliko hoje ali sedenja, si, če se le da, privoščimo vmes čim več odmorov in se razgibajmo. Ko sedimo, nog ne prekrižajmo, raje si jih privzdignimo s pručko. Tudi med dolgo vožnjo z avtom si privoščimo čim več postankov. Če se le da, vzdržujmo zdravo telesno težo, saj tudi debelost sodi med dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo.

Poleti nam kronično vensko popuščanje zaradi vročine povzroča še posebne težave. Vsaka vročina, na primer sončenje, obisk savne, depilacija z voskom ali vroče kopeli, znake poslabša. Po drugi strani venam koristi hlad, zato težave lahko omilijo hladni tuši nog ali hoja v vodi.

Dejavnik tveganja, na katerega res ne moremo vplivati, je dednost. Če imajo krčne žile bližnji sorodniki, smo morda zanje bolj dovzetni tudi sami. Ženske imajo zaradi hormonskega nihanja več možnosti, da jih doletijo težave z venami.

Krčne žile

Vensko popuščanje in krčne žile – Preprečimo razjede

Nastanka krčnih žil sicer ne moremo preprečiti, a lahko z omenjenimi ukrepi težave ublažimo in preprečimo njihovo poslabšanje. Pravočasno moramo obiskati tudi zdravnika, ki bo potrdil vensko popuščanje in svetoval primerno zdravljenje. Na razpolago je več možnosti – od osnovnega ukrepa, tj. povijanja nog, do kirurškega zdravljenja ob napredovanju bolezni.

KOMPRESIJSKO ZDRAVLJENJE. Osnovni in najučinkovitejši ukrep je povijanje nog z ustreznimi kompresijskimi nogavicami. Kar pri treh četrtinah bolnikov naj bi zadostovalo zgolj to zdravljenje. Kot dopolnilo k vsem drugim vrstam zdravljenja ga uporabljajo tudi pri težjih primerih. Vsak kompresijski povoj ni dober. Pravilnega nam lahko glede na vrsto težav svetuje zdravnik, vendar moramo še vedno skrbeti za njegovo pravilno nameščanje. Pomembno je, da je kompresija največja v višini gležnja in se navzgor zmanjšuje. Priporočljivi so povoji na kratek poteg, ki delujejo tako, da med hojo na vene pritiskajo od zunaj in tako izenačijo povišan notranji pritisk. Povoji na dolgi poteg lahko povzročajo motnje prekrvitve kože in bolečine. Lahko se odločimo tudi za kompresijske nogavice, katerih namestitev je lažja.

ZDRAVILA. Strokovnjaki priporočajo jemanje tako imenovanih venoaktivnih zdravil (mikroniziranih flavonoidov) že ob prvih simptomih. Ta naj bi povečevala elastičnost ven, zmanjševala poškodbe in preprečevala napredovanje bolezni. Zdravila je mogoče kupiti v lekarni tudi brez recepta, v nekaterih primerih jih lahko predpiše zdravnik.

SKLEROZANTNO ZDRAVLJENJE. Gre za postopek, pri katerem v povrhnje vene vbrizgajo določeno kemično sredstvo za zlepljenje, vena otrdi in se postopno razgradi. Zdravljenje je primerno za razširjene kožne vene in razširjene stranske veje večjih kožnih ven.

POVRHNJE LASERSKO ZDRAVLJENJE je primerno za pajkaste (metličaste) vene in manjše krčne žile, ki imajo premer manjši od pet milimetrov. Laser deluje skozi kožo (ki je ne poškoduje) na veno, da se ta strdi.

OPERATIVNO ZDRAVLJENJE. Včasih je potrebno obolelo veno ali njen del odstraniti operativno. Postopek izvajajo v večini slovenskih bolnišnic, ne izvajajo pa ga v Kliničnem centru v Ljubljani. Po posegu je treba kakšen dan ostati v bolnišnici. Čeprav naj bi operativno zdravljenje prišlo na vrsto zadnje, je vendarle dobro, da do posega pride čim prej.

LASERSKA OPERACIJA. Klasično operacijo velikih ven lahko nadomesti uporaba laserja. V tem primeru laser s pomočjo steklenega vlakna privedejo v veno in ta od znotraj deluje toplotno, tako da se vena skrči in zapre. Prednost take operacije je, da poteka v splošni anesteziji, je neboleča, po posegu pa lahko bolnik takoj odide domov. Vendar tovrstne operacije v Sloveniji izvajajo le v Novem mestu.

Simptomi kroničnega venskega popuščanja

  • občutek težkih nog
  • bolečine v nogah
  • bolečine vzdolž ven
  • otekanje nog, občutek napetih nog
  • občutek pekočih nog
  • krči v nogah ponoči.

Kdaj se simptomi poslabšajo

  • Simptomi se poslabšajo, če dolgo stojimo, in se zmanjšajo po počitku ali pa se poslabšajo konec dneva in zjutraj izginejo.
  • Poslabšajo se na toplem, na primer poleti ali ob vročih kopeli, in so manj izraziti ob nizkih temperaturah.
  • Poslabšajo se, če stojimo, in se izboljšajo, če redno hodimo.
  • Pri ženskah se poslabšajo tudi pred menstruacijo, pojavijo se med hormonskim zdravljenjem (peroralna kontracepcija, hormonsko nadomestno zdravljenje) in izginejo po zdravljenju.

Dejavniki tveganja

  • krčne žile, kožne spremembe ali venska razjeda pri bližnjih sorodnikih
  • debelost
  • stoječe delo
  • več nosečnosti
  • sedeči poklici
  • telesna nedejavnost.