Boj za bolniški stalež

Zdravim se zaradi duševne bolezni. Zdravljenje poteka ambulantno pri specialistu psihiatru. Psihiater sodi, da nisem zmožen opravljati svojega dela. Moj osebni zdravnik, ki izdaja odločbe o podaljševanju bolniškega staleža, je drugačnega mnenja o načinu zdravljenja in o moji delazmožnosti. Sodi, da bi se moral zdraviti v bolnišnici ali pa pričeti z delom. Osebni zdravnik mi je tudi sporočil, da bom v primeru, ko ne bom spoštoval njegovih navodil, ostal brez denarnega nadomestila za bolniški stalež in da bom posledično izgubil tudi službo. Do sedaj mi je stalež sicer podaljševal, vendar je mojo dokumentacijo končno predal pravni službi Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS). To je storil, ker se zadnjikrat nisem javil na osebni pregled, sem pa pisno pojasnil svoj primer. Osebno si nisem pripisal moči, da bom zdržal obisk pri zdravniku, saj me je namreč pred tem spravil v strah in paniko, kar je povečalo mojo duševno stisko. Osebni zdravnik je zaključil, da s svojim ravnanjem po nepotrebnem podaljšujem postopke zdravljenja. Tako sem na dom dobil odločbo o prekinitvi izplačevanje denarnega nadomestila za bolniški stalež. Poklical sem pravnico, ki je vodila postopek. Povedala je, da odločba še ni pravnomočna in naj počakam na odgovor pritožbe, ki sem jo bil pred tem že poslal na ZZZS. Povedala mi je tudi, da če bo pritožba rešena v mojo korist, bo tudi odločba o prekinitvi denarnega nadomestila neveljavna. Prosim za nasvet, kaj narediti z mojimi težavami, ki jim ni konca in za katere sodim, da jih ob ustreznem ravnanju osebnega zdravnika ne bi bilo.

bolniški dopust

S svojimi vprašanji ste načeli vrsto zagat, kjer se prepleta kar nekaj pravnih, medicinskih in etičnih ravni. Eno izmed pomembnejših je vprašanje zdravljenja in zaupnega razmerja med bolnikom in osebnim zdravnikom. To se prepleta z vprašanjem različnih mnenj o postopku zdravljenja (psihiater ima, glede na vaše pismo, drugačno mnenje o postopkih zdravljenja od vašega osebnega zdravnika). Temu ob bok pa se postavlja še vprašanje bolniškega staleža, ki lahko konflikt med osebnim zdravnikom in bolnikom vedno poglobi. Vprašanje bolniškega staleža je namreč načelno postopek, ki se dogaja na povsem drugi ravni kot samo zdravljenje.
Na voljo je premalo prostora, da bi se bilo mogoče posvetiti vsem hudim zagatam, ki kar bodejo v oči iz vašega pisma. A zelo pomembna zagata je vsekakor spor med bolnikom in zdravnikom. Če pride do hudega spora med bolnikom in osebnim zdravnikom (ne glede na vzrok in morebitno krivdo), kar ni tako redko, se praviloma poruši zaupno razmerje med njima. Po hudem sporu zaupnega razmerja največkrat ni več mogoče obnoviti v taki obliki, da bi bilo odkrito sodelovanje med obema (ki je potrebno zaradi kakovostnega zdravljenja) še možno in sprejemljivo. V takem primeru bi bilo z etičnega zornega kota primerno, če osebni zdravnik bolnika predstavi drugemu zdravniku. Iz pravnega zornega kota pa prav to omogoča Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zakon pravi, da zavarovana oseba lahko opravi zamenjavo osebnega zdravnika po poteku enega leta od prejšnje izbire, tako da pri novo izbranem zdravniku izpolni listino o novi izbiri, pri čemer ni dolžna navesti razlogov za zamenjavo. Izjemoma lahko zavarovana oseba zamenja osebnega zdravnika pred potekom te dobe, če pride med zavarovano osebo in njenim osebnim zdravnikom do nesporazumov, zaradi katerih je zavarovana oseba izgubila zaupanje v zdravnika. Zamenjavo lahko predlaga tudi osebni zdravnik, kadar sodi, da ne more odgovorno in uspešno opravljati nalog izbranega osebnega zdravnika zaradi neprimernega odnosa zavarovane osebe ali nespoštovanja navodil in postopkov za zdravljenje.

Pri vprašanju bolniškega staleža pa gre, ko stvari pridejo tako daleč, da o njih odloča komisija ZZZS in so za bolnika odločitve sporne, za poznavanje pravil upravnega postopka, kjer lahko bolnik s svojim neukim ravnanjem postopek izgubi. Vseh načel upravnega postopka na tem mestu ni mogoče obravnavati. Pomembno je lahko, denimo, da se bolnik na vabilo za osebno obravnavo osebno odzove ali pošlje svojega zakonitega zastopnika (pooblaščenca, odvetnika). Zelo pomembno je, denimo, tudi, da ne zamudi pritožbenih rokov, saj lahko samo ena zamujena pritožba postopek pravnomočno zaključi v njegovo škodo. Pri tako zapletenem primeru, kot ga opisujete, vam vsekakor svetujemo pomoč odvetnika.

Svetuje asist. Vojko Flis, dr. med.