DomovBolezni in simptomiDenga - tropska bolezen, ki je vse pogostejša

Denga – tropska bolezen, ki je vse pogostejša

Denga je virusna tropska bolezen, ki jo prenašajo komarji. Po novejših podatkih je v porastu, tako da je na številnih območjih že bolj razširjena kot malarija. Pogosto poteka brez znakov in tako niti ne vemo, da smo se okužili. Vendar je lahko tudi zelo nevarna in takrat pusti trajne posledice. K sreči je le za redke popotnike usodna.

- Oglas -

Denga je najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo komarji

Denga je najpogostejša arbovirusna bolezen, ki jo prenašajo komarji. Pojavlja se v dveh oblikah – lažji denga vročici in resnejši denga hemoragični vročici – na območjih tropskega in subtropskega podnebnega pasu. Na območjih, kjer je denga stalno prisotna, živi več kot 2,5 milijarde ljudi.

Ocenjujejo, da za lažjo obliko bolezni zboli na leto približno sto milijonov ljudi, medtem ko naj bi bilo primerov denge s hemoragično vročico 250.000 primerov na leto. Usodna je za 25.000 ljudi na leto. Vendar je med potniki denga zelo redko smrtna, pojasni asist. Zoran Simonovič, dr. med., specialist za javno zdravje in vodja oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor.

Denga - tropska vročica
Sogovornik se je nedavno udeležil Mednarodnega evropskega kongresa potovalne medicine v Hamburgu (kongres poteka vsaki dve leti) in se seznanil z nekaterimi novostmi na tem področju. Med drugim so predavatelji povedali, da se denga vse bolj širi. Zdravil proti tej bolezni ni, a obetavna je napoved, da naj bi bilo do leta 2015 že dosegljivo cepivo proti njej. To bo najverjetneje najprej namenjeno prebivalcem na območjih z dengo, a pozneje tudi potnikom. Za sedaj lahko možnost za okužbo z dengo zmanjšamo le z zaščitnimi ukrepi pred piki komarjev.

Štirje tipi virusov tropske vročice

Denga sodi med bolezni, ki jih povzročajo tako imenovani arbovirusi. Zanje je značilno, da se na človeka prenašajo s piki komarjev, klopov in drugega mrčesa. Dengo prenašajo komarji iz vrste Aedes. Najpogosteje so to Aedes aegypti in Aedes albopictus. Povzročitelji denge so štirje sorodni virusi denge (od DEN 1 do DEN 4). Prenesejo se s pikom okuženega komarja.

Po okužbi z enim tipom virusa smo doživljenjsko odporni na ta tip virusa, ne pa tudi na ostale tri. “Po okužbi z enim tipom virusa ni križne zaščite proti okužbi z drugim tipom virusov. Težava je tudi v tem, da ko prebolimo okužbo z enim od denga virusov, obstaja večja možnost, da z okužbo z drugim denga virusom pride do težje oblike denge,” opozori strokovnjak.

- Oglas -

Denga je vročinsko obolenje. Značilni znaki obolenja se navadno pokažejo po štirih do sedmih dneh od pika okuženega komarja, izjemoma lahko tudi po treh do štirinajstih dneh. Vendar vsaka okužba z virusi denge še ne pomeni tudi pojava bolezenskih znakov, ampak lahko poteka tudi brez njih, razloži Zoran Simonovič, dr. med.

Dve obliki denge

DENGA VROČICA: navadno ni nevarna in poteka z blažjimi znaki. “Gre za gripi podobno virozo in mine v nekaj dneh. Navadno se začne s slabim počutjem, glavobolom in povišano telesno temperaturo.”Pojavijo se lahko tudi blažje bolečine v mišicah, hrbtu, sklepih, vnetje žrela, kašelj, izpuščaji, občasno znižan srčni utrip in drugi znaki.

DENGA HEMORAGIČNA VROČICA: je resnejša in težja oblika denge, ki lahko za sabo pusti trajne okvare organov. Kot so pojasnili na kongresu potovalne medicine, pri potnikih ta oblika ni tako pogosta, saj predstavlja približno odstotek vseh primerov denge. Tudi smrtnost je ob ustreznem in pravočasnem zdravljenju zelo nizka – manj kot 0,2 odstotna. Vendar je med prebivalci na območjih z dengo tako pojavnost težje oblike bolezni kot tudi z njo povezana smrtnost precej višja.

Bolezenski znaki so:

  • visoka telesna temperatura
  • hude bolečine v sklepih in mišicah
  • trebušne bolečine in bruhanje
  • motnje zavesti
  • izpuščaji
  • povečajo se bezgavke.

Sledijo lahko hujše krvavitve (hemoragija pomeni krvavitev), nabiranje tekočine v trebušni votlini in drugi težji zapleti, ki vodijo lahko do končne odpovedi različnih organov. Zaradi krvavitev se poveča srčni utrip, krvni tlak in pride lahko do šoka in smrti. “Zato vsem potnikom, ki potujejo na področje z dengo, odsvetujemo zdravila za preprečevanje strjevanja krvi (zdravila s salicilno kislino), saj bi bilo ob njihovem jemanju strjevanje krvi še slabše,” pravi sogovornik.

- Oglas -

Zdravljenje denge je simptomatsko. »Usmerjenega zdravljenja proti povzročiteljem ni, ampak gre za podporno zdravljenje. Pri dengi hemoragični vročici tako na primer nadomeščamo tekočino in elektrolite, preprečujemo izkrvavitev s transfuzijo krvi, znižujemo visoko telesno temperaturo in drugo.”

Denga tropska vročica komar
Na potovanju v tropske in subtropske predele se lahko okužimo tudi z drugimi virusi, ki jih prenašajo komarji.

Lačni krvosesi

Komarji Aedes so dejavni podnevi in lahko v krajšem časovnem obdobju za samo en obrok pičijo več ljudi, prek katerih se okužba nato prenaša naprej. Ti komarji so se tudi dobro prilagodili na mesta. Tu so rezervoarji virusa denge ljudje, medtem ko so v naravi oziroma v gozdnih predelih to opice.

Zaščita pred okužbo z dengo je le delna, saj se lahko skušamo le z različnimi ukrepi izogniti pikom komarjev. Cepiva še ni. Trenutno strokovnjaki raziskujejo dve cepivi, ki sta približno enako daleč v razvoju. Cepivo mora vsebovati vse štiri tipe virusov, kar otežuje pripravo. Zaradi njihovega medsebojnega vpliva je namreč slabši imunski odgovor telesa in torej cepivo manj učinkovito, so pojasnili na kongresu potovalne medicine.

Čeprav je zaščita pred komarji, ki pikajo podnevi, težja, se lahko poskušamo zaščititi z naslednjimi ukrepi:

  1. Tveganje za okužbo z dengo je večje v deževni dobi in ob naravnih ali umetnih stoječih vodah, kot so ribniki in mestni rezervoarji z vodo. Zato se takšnim krajem poskušamo čim bolj izogibati.
  2. Nosimo oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami.
  3. Uporabljamo zaščitna pršila proti mrčesu. Vsebovati morajo vsaj 30 odstotkov DEET (dietil-3metilbenzamid). Da bodo odganjali komarje, jih moramo nanesti vsaj vsaki dve uri.
  4. Mreže proti komarjem (na oknih in posteljah) niso tako učinkovite, ker tovrstni komarji pikajo predvsem podnevi.
  5. Ti komarji se zadržujejo tudi v temnejših prostorih (omarah, kopalnicah, pod posteljami), zato je dobro, da jih popršimo z insekticidi.

Poseljuje velik del planeta

Denga je stalno prisotna v večjem delu tropskega in subtropskega podnebnega pasu (je endemično prisotna). Razširjena je torej od Karibov, Latinske Amerike, Mehike, Floride, podsaharske Afrike, do jugovzhodne Azije, južnega Tihega Oceana in dela severovzhodne Avstralije. Veliko obolelih je v velikih mestih. Na višji področjih (nad 600 metrov) denge skoraj ni.

Občasno se pojavljajo epidemije denge. Te so v zadnjih petindvajsetih letih vse pogostejše in večje. Zato sogovornik Zoran Simonovič, dr. med., specialist za javno zdravje, priporoča, da se pred potovanjem odpravimo na posvet na najbližji zavod za zdravstveno varstvo.
Do prvega izbruha denge hemoragične vročice je prišlo na Kubi leta 1981 in nato še v Venezueli leta 1989. V Severni in Južni Ameriki se od takrat izbruhi denge tudi redno pojavljajo. Kot kažejo podatki Mednarodnega združenja za okužbe (International Society for Infectious Diseases), se je število obolelih z dengo trenutno precej povečalo na Tajskem, v Kolumbiji, Gabonu, na Filipinih in Tajvanu.

Kdo je bolj ogrožen

Pravega vzroka za nastanek denge hemoragične vročice strokovnjaki ne poznajo. Kot pove strokovnjak, so dejavniki tveganja za obolevnost naslednji:

  1. Predhodna okužba z drugim virusom denge. To je najpomembnejši dejavnik tveganja. “Denimo, da se na potovanju v tropske kraje znaki denge ob prvi okužbi ne razvijejo in niti ne vemo, da smo se že enkrat okužili. Ob drugem obisku tropskih krajev pa se lahko okužimo z drugim tipom virusa denge, pri čemer je tveganje za težji potek te bolezni večje.”
  2. Otroci so bolj ogroženi kot odrasli, še posebej v starosti do petnajst let. “Čeprav je smrtnost pogostejša pri odraslih, ker navadno bolehajo še za drugimi kroničnimi boleznimi.”
  3. Čezmerna telesna teža pri otrocih.
  4. Ženske so bolj ogrožene kot moški.

Komarji kot nosilci virusov

Na potovanju v tropske in subtropske predele se lahko okužimo tudi z drugimi virusi, ki jih prenašajo komarji. Med boleznimi, ki jih povzročajo, sta pogostejša:

JAPONSKI ENCEFALITIS: gre za vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča virus japonskega encefalitisa. Prenašajo ga komarji in je razširjen predvsem v jugovzhodni Aziji in na Daljnem Vzhodu. “Na leto je približno 50.000 primerov tega obolenja. Prebolimo ga lahko brez vseh znakov, v enem odstotku pa poteka v hujši obliki in je pogosto usoden. Cepivo proti japonskemu encefalitisu obstaja, vendar za zdaj v Sloveniji še ne, a si ga prizadevamo pridobiti. Cepiti se lahko gremo v Avstrijo ali Italijo,” pove strokovnjak za potovalno medicino.

CHIKUNGUNYA: to tropsko obolenje prav tako kot dengo povzroča arbovirus (virus chikungunye) in ga prenašajo isti komarji. Bolezenski znaki so mrzlica, povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih ter drugi. Chikungunya navadno ni nevarna in je redko smrtna. “Pogosto se pojavlja na predelih okrog Indijskega oceana (otok La Reunion, Madagaskar, Indija, Maldivi). Veliko primerov je tudi v Evropski uniji, predvsem v Franciji, kamor jo prenesejo francoski turisti. Večinoma ni usodna, a lahko pusti dolgotrajne kronične težave s sklepi.”

Urša Blejc

- Oglas -

NAJNOVEJŠE