Nekatere novejše mednarodne raziskave so pokazale, da se simptomi bolezni pogosto razlikujejo glede na bolnikov spol in da moški in ženske obolevajo drugače. To med drugim velja za srčni infarkt, različne tumorje, bolezni pljuč in bolečinska stanja. Zato je tudi učinkovit način zdravljenja odvisen od spola, česar se sodobni raziskovalci vse bolj zavedajo.
Zdravstveni strokovnjaki se vse bolj poglabljajo v fiziološke razlike med spoloma in njihov vpliv na nastanek bolezni in zdravljenje. Nekoč smo verjeli, da so tisto, kar loči moške od žensk, predvsem njihovi spolni organi, medtem ko danes vemo, da so razlike očitne tudi drugje.
Povsem možno je, da so simptomi ene in iste bolezni drugačni pri moških kot pri ženskah, tako kot se po spolu razlikujejo tudi učinkoviti načini zdravljenja. Zdravilo, ki učinkuje pri moških, morda ni enako dobro za ženske ali obratno. Moško in žensko telo se torej drugače odzivata na dejavnike tveganja, imata lahko drugačen potek bolezni in tako zahtevata drugačno obravnavo.
Medicina spolov
Medicina spolov ima pred seboj še dolgo pot in za zdaj žal še ne sodi v univerzitetne programe medicinskih fakultet. Gre predvsem za tiho revolucijo, ki se dogaja že nekaj let in ki na osnovi znanstvenih dokazov uveljavlja posebnosti pri zdravljenju glede na spol in na posamezne bolezni. Gre za nov koncept, ki upošteva razlike med moškimi in ženskami ter skoznje poglablja medicinsko znanje. Biološki spol je namreč zelo pomemben tako na ravni celice in tkiv kot tudi na ravni celotnega telesa. Že deoksiribonukleinska kislina (DNK), ki je osnovna molekula življenja, se razlikuje glede na spol.
Znanstveniki so počasi začeli spreminjati način opravljanja kliničnih raziskav. Nekoč so zdravila preizkušali predvsem na moških in so na njih ugotavljali, kako varna so in kako jih telo sprejema. Že od nekdaj so moški v medicini veljali za »fiziološko stabilnejše« od žensk, saj nimajo hormonskega cikla, ki je značilen za ženske. Mladi moški se laže udeležijo preizkusa novih zdravil kot mlade ženske, ki se bojijo za svoje reproduktivno zdravje. Tudi farmacevtske tovarne za preizkuse raje najamejo moške, ker se bojijo, da bodo ženske med preizkušanjem zdravil zanosile in da bodo morali kriti stroške morebitnih okvar zarodka.
Še eno težavo predstavlja dejstvo, da se ista bolezen lahko pri ženskah pojavi v drugem življenjskem obdobju kot pri moških, na primer srčne bolezni prizadenejo ženske 20 let pozneje kot moške. Zato je pri preizkušanju zdravil težko zbrati starostno homogeno skupino za oba spola.
Razlike so očitne
PREBAVILA. Ženske so bolj dovzetne za razjedo na želodcu in moški za razjedo na dvanajstniku, torej je pri slednjih bolj ogroženo črevesje. Večja je verjetnost, da se bo razjeda pozdravila pri ženskah kot pri moških. Zahvala za to gre hormonom: znano je namreč, da pogostost rane na dvanajstniku občutno narašča pri ženskah po menopavzi in se občutno zmanjša med nosečnostjo, ko hormoni delujejo s polno močjo. V tem primeru se učinek progesterona, ki zavira izločanje želodčnih sokov, dopolnjuje z učinkom estrogenov, ki krepijo obrambo sluznice.
PLJUČA. Napredovanje pljučnega raka, smrtnost in odzivi na zdravljenje so dejavniki, na katere zelo vpliva bolnikov spol, je pokazala ena od italijanskih raziskav. Kajenje cigaret bolj škoduje ženskam kot moškim, ki naj bi bili manj dovzetni za rakotvorne dejavnike v tobaku. Vzrok za to še ni povsem znan.
Carolyn Dresler iz mednarodne agencije za raziskave raka v francoskem Lyonu je odkrila, da je posebna kombinacija dveh encimov povezana z večjim tveganjem za nastanek raka pljuč in da je ta bolezen nevarnejša za ženske kot za moške. To še ni vse: ženske so v večji meri nosilke genskih okvar, ki slabo vplivajo na razvoj te bolezni ali na postopke popravljanja DNK. Vendar prav slednja pomanjkljivost ženskam pomaga, da se bolje odzovejo na nekatera zdravila, med drugim na kemoterapevtsko zdravilo, temelječe na platini.
SRCE. Raziskovalci ugledne medicinske fakultete v New Yorku (New York University School of Medicine) so v strokovni reviji JAMA poročali, da je tveganje smrti zaradi akutnega koronarnega sindroma ali srčnega zastoja večje pri ženskah kot pri moških.
Zaščita, ki jo srcu dajejo ženski hormoni v obdobju plodnosti, ima svojo ceno, razlagajo strokovnjaki. Pri moških se srčna bolezen začne prej kot pri ženskah in zato imajo več možnosti, da se ji prilagodijo in na majhne ishemične napade odzovejo z naravnimi srčnimi obvodi v žilah, ki jih telo lahko pozneje uporabi v primeru infarkta. Ko ženska vstopi v menopavzo, je nenadoma izpostavljena številnim dejavnikom tveganja, tako dednim in fiziološkim (več maščobnih oblog na trebuhu, visok krvni tlak ali sladkorna bolezen) kot tistim, ki izhajajo iz življenjskega sloga (kajenje in stres). Položaj poslabša tudi pomanjkanje telesne pripravljenosti in redne vadbe.
JETRA. Virus hepatitisa C pogosteje prizadene ženske. Kronična okužba, ki je eden od vzrokov za raka jeter, je pogostejša pri ženskah. Vendar se ženske hkrati bolje odzovejo na cepljenje in je ta oblika raka pri njih manj agresivna ter počasneje napreduje kot pri moških. Ženske zbolijo za rakom jeter v poznejših letih in dlje preživijo. To prednost imajo ženske ne samo zato, ker so manj izpostavljene dejavnikom tveganja, kot so pitje alkohola, ampak tudi zaradi genov, ki uravnavajo imunski odziv. Veliko teh genov je namreč na kromosomu X, ki ga imajo ženske v paru. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da imata bolezni jeter, hepatitis in primarna biliarna ciroza, ki povečini prizadeneta ženske, avtoimunski izvor.
BOLEČINA. Evropska epidemiološka raziskava bolečine je pokazala, da je kronična bolečina značilna za 26 odstotkov prebivalstva. Več kot polovica bolnikov z bolečinami so ženske. Pri mlajših od 18 let je bolečina kot bolezenski znak navzoča pri 30,4 odstotkih deklet in pri 19,5 odstotkih fantov.
Ženske so torej bolj nagnjene k določenim bolečinskim stanjem kot moški. Obstajajo tudi razlike po spolu, kar zadeva vrsto bolečine. Migrenski glavoboli, revmatoidni artritis in fibromialgija so zelo boleča stanja, ki so pogostejša pri ženskah. Moški pa so bolj dovzetni za glavobole v rafalih.
Bolečinska stanja so lahko tudi hormonskega izvora. Laboratorijski poskusi, ki so jih opravili v Sieni na živalih, so namreč pokazali, da če živalskim samcem dodajo estrogen, postanejo prav tako občutljivi na bolečine kot samice. Prav tako se pri samicah občutljivost na bolečine zmanjša, če jim dodajo moški hormon testosteron.
SPOMIN. Po nekaterih podatkih pesti težava s spominom vsako šesto žensko in vsakega desetega moškega. Gre za bolezni, ki prizadenejo predvsem starejše nad 65 let. Ker ženske povprečno živijo šest let dlje od moških, so zato še bolj dovzetne za razne oblike demenc. Znanstveniki iz Rotterdama so ugotovili, da starost ni edini dejavnik tveganja za Alzheimerjevo boleznijo. Eden pomembnih dejavnikov tveganja naj bi bila tudi zgodnja menopavza oziroma vpliv ženskih hormonov.
Obstajajo tudi vedenjske razlike pri bolnikih z demenco, kar zadeva spol. Za moške naj bi bilo značilno okoliščinam neprimerno obnašanje, za ženske pa večje nihanje čustev, težave z govorom in s poimenovanjem predmetov.
Tudi uspehi pri zdravljenju spominskih motenj se razlikujejo glede na spol. Na to temo so opravljene redke študije, ki so pokazale, da so nekatera zdravila za blažitev demence učinkovitejša pri moških.