Pljučni rak: Najpogostejši simptomi in preventiva

Pljučni rak ni le ena izmed najpogostejših vrst raka, ampak je tudi ena najteže ozdravljivih. V večjem številu obolevajo moški, čeprav v zadnjem času postaja vse pogostejši tudi pri ženskah. Asist. Aleš Rozman, dr. med., iz Bolnišnice Golnik, poudarja, da način življenja zelo pomembno vpliva na nastanek raka. Ravno zato lahko sami pomembno prispevamo k zmanjšanju tveganja. Daleč najpomembnejši dejavnik tveganja pljučnega raka je kajenje.

Pljučni rak je veliko pogostejši pri kadilcih

Zdravnik opozarja na pomembno dejstvo: “Med bolniki s pljučnim rakom je le vsak deseti nekadilec, kar nas še dodatno opozarja na to, kako škodljivo je kajenje. Pri tistih, ki niso nikoli kadili, včasih najdemo kak drug, šibkejši dejavnik tveganja ali kombinacijo več dejavnikov. Pri redkih posameznikih pa vzroka za bolezen ne moremo opredeliti.”

Pljučni rak

Med ostalimi dejavniki tveganja našteje še izpostavljenost azbestu in razpadnim proizvodom radona, v manjši meri pa tudi nekaterim snovem, ki jih srečujemo na delovnem mestu ali v okolju (6-valentne kromove in nikljeve spojine, klormetil – eter, ostanki nepopolno izgorelih organskih goriv in podobno). Omeni tudi, da rastlinska hrana delno znižuje tveganje, hrana z visoko vsebnostjo živalskih maščob pa tveganje zvišuje. Pomemben dejavnik tveganja je tudi družinska nagnjenost k raku, na kar pa žal ne moremo vplivati.

Poudarja pa tudi škodljivost pasivnega kajenja, saj tudi pasivni kadilci obolevajo za pljučnim rakom do dvakrat pogosteje kot nekadilci. “Na srečo se tega vedno več ljudi zaveda. Tudi otrok, ki diha zrak s kadilskimi ‘izpuhi’ svojih staršev, ‘ kadi.’ Prav tako je škodljivo kajenje nosečnic.” Zadovoljen je, da je tudi Slovenija uvedla prepoved kajenja v javnih prostorih.

Najpogostejši simptomi pljučnega raka: Kašelj in hujšanje

Bolniki pridejo navadno k zdravniku že v napredovali stopnji bolezni, ki je redko ozdravljiva. “Tako je zato, ker pljuča ne bolijo. Preden je pljučni rak, ki raste v pljučih, tako velik, da povzroči bolezenske simptome pri bolniku (težje dihanje, kašelj, izkašljevanje krvi), je najpogosteje že v napredovali fazi.”

Med opozorilnimi znaki pljučnega raka je dolgotrajen kašelj, ki ni povezan s prehladom, ali spremenjen značaj vsakodnevnega kadilčevega kašlja. Ker je kašelj tudi znak številnih drugih bolezenskih stanj, ga številni ne jemljejo dovolj resno. Način kašljanja pa se ob pljučnem raku sčasoma spremeni, kar navadno najprej opazijo družinski člani.

Ne tako redko je prvi znak bolezni lahko tudi hripavost ali celo motnje pri požiranju. Včasih se zgodi, da bolnik ob jutranjem kašlju izkašlja tudi svežo kri ali/in začne teže dihati. Ko ga začne dušiti, boleti v prsih, to večinoma pomeni, da se je bolezen že razširila.

Sogovornik razlaga, da se simptomi pljučnega raka pogosto pokažejo tudi zunaj prsnega koša, tako da bolnik oslabi, izgubi apetit in nenamerno izgublja telesno težo, ima povišano telesno temperaturo, nastanejo lahko motnje v strjevanju krvi, strdki v globokih venah ali pljučna embolija. “Bolnik telesno propada in hujša.”

Na pljučnega  raka opozarjajo tudi težave bolnikov, ki zdravniško pomoč iščejo zaradi bolečin v kosteh, bolečine v hrbtenici, ki jih jim lahko med drugim povzročijo tudi zasevki pljučnega raka.

Pljučni rak - simptomi

Najboljša možnost – operacija

Če je ne zdravimo, je pljučni rak najverjetneje smrtna bolezen. Zdravljenje v vsakem primeru življenje podaljša, a statistike niso spodbudne. “Pet let preživi komaj dobrih deset odstotkov bolnikov!” A vse ni tako črno. Kirurško zdravljenje omogoča ozdravitev, a je mogoče le, če je pljučni rak odkrit dovolj zgodaj in ni razširjen. Prevelikega dela pljuč namreč kirurgi ne morejo izrezati. “Žal je takšnih bolnikov, ki jim tumor pljuč lahko odstranimo z operacijo, le slaba tretjina, vendar tudi pri teh pogosto pride do ponovitve bolezni.”

Sicer pa se napredovali rak pljuč zdravi tudi tako kot številni druge vrste raki: s kemoterapijo, obsevanjem in zdravili, ki lajšajo simptome bolezni in povečajo kakovost bolnikovega življenja. “V zadnjih letih prihaja na tržišče tudi nova skupina zdravil, ki jo imenujemo tarčna zdravila, zaradi delovanja na specifične molekule, ki so povezane z napredovanjem tumorja. Na področju pljučnega raka sta ta hip v Sloveniji na voljo dve taki zdravili: erlotinib in bevacizumab. Prvo deluje na receptorske molekule na površini tumorskih celic, drugo pa prestreza rastni dejavnik, ki je nujno potreben za vraščanje novih žil v tumor, in mu s tem zapre pot za dostavo hrane in kisika,” razlaga strokovnjak.

Hkrati ugotavlja, da tudi ta nova zdravila niso prinesla revolucije v zdravljenje pljučnega raka. “Povprečno preživetje zdravljenih bolnikov se je z njihovo pomočjo podaljšalo le za približno dva meseca, cena zdravljenja pa znaša mesečno po več tisoč evrov. Kljub temu opažamo, da se nekateri bolniki na zdravljenje odzovejo bistveno bolje kot drugi, kjer učinka skorajda ni. Za zdaj še ne znamo z zanesljivostjo vnaprej napovedati, kdo bo imel od zdravila največ koristi, vendar je razvoj teh metod v teku. Tudi razvoj novih tarčnih zdravil je nagel in tako v naslednjih letih na trgu pričakujemo še več novih izdelkov. Kljub vsemu pa je malo verjetno, da bi napredovali pljučni rak v kratkem postal ozdravljiva bolezen. V začetku bi bil uspeh kakovostno podaljšanje življenja bolnikov ali morda nadzorovana, kronično potekajoča bolezen.”

Lahko ga preprečimo

Morda je še najbolj pomembno, da na (ne)pojavnost pljučnega raka lahko med vsemi rakavimi boleznimi najbolj vplivamo. S splošno opustitvijo kajenja bi ga lahko zmanjšali za 90 odstotkov! “Kadilci za rakom pljuč zbolijo do stokrat pogosteje kot nekadilci. Če v naši državi nihče ne bi kadil, bi zaradi pljučnega raka umrlo le okrog sto ljudi, sedaj jih pa okoli tisoč letno!” poudarja asist. Aleš Rozman, dr. med.

Najučinkovitejša pot je preventivna dejavnost med mladimi, da ti ne bi začenjali s kajenjem. “Najboljše za to je osebni zgled,” meni sogovornik. Žal pa so tudi reklamne poteze proizvajalcev cigaret usmerjene k mladim.

Drug korak je nagovarjanje kadilcev k opuščanju kajenja in nudenje pomoči pri premagovanju začetnega abstinenčnega sindroma. Na voljo je nekaj zdravil za olajšanje začetnih težav, še bolj kot to pa je pomembna močna osebna angažiranost, psihološka podpora, opuščanje kajenja v skupini ali z znanci in pomoč bližnjih pri vztrajanju pri opustitvi kajenja ali pri ponovnem spodrsljaju. V zadnjem času smo z novim zakonom veliko storili za preprečevanje izpostavljenosti cigaretnemu dimu na delovnem mestu in v zaprtih prostorih, tako da se je število neprostovoljnih pasivnih kadilcev zelo znižalo. Kljub temu pa kajenje v stanovanjih izpostavi dimu domače, vključno z otroki, ki so za dim še občutljivejši od odraslih.

Presejanje?

Le okoli 10 do15 odstotkov pljučnega raka odkrijejo v začetni fazi bolezni, pa še ti so odkriti večinoma po naključju, pri rentgenskem slikanju pljuč zaradi nekega drugega vzroka. Ena od rešitev za zgodnje odkrivanje pljučnega raka bi bili lahko presejalni testi pri tvegani skupini prebivalstva: to so predvsem kadilci, starejši od petdeset let, ki pokadijo več kot zavojček cigaret na dan in kadijo več kot dvajset let.

V zadnjih 35 letih je v svetu potekalo kar nekaj obsežnih presejalnih programov na osnovi periodičnega rentgenskega slikanja pljuč, pregledovanja izločka na maligne celice, v zadnjem času pa tudi s periodičnimi slikanji pljuč z računalniško tomografijo (CT). Resda so v presejanih skupinah odkrili več pljučnega raka v zgodnjem stadiju, vendar pa niso dosegli daljšega preživetja in večjega deleža ozdravitev v presejanih skupinah. Zato uvajanja presejalnih programov strokovnjaki za zdaj ne priporočajo. Znanstveniki pa iščejo test, ki bo hiter, poceni in zanesljiv, hkrati pa bo pripomogel k izboljšanju ozdravljivosti in preživetju bolnikov s pljučnim rakom in bo zato takšno presejanje omogočil.

Deli
Uredništvo
Zdravje je vaš vodnik za zdravo življenje in portal s strokovnimi informacijami o zdravljenju in simptomih bolezni, s katerimi se pogosto soočamo.