Na začetku pandemije je bila pozornost strokovnjakov in laične javnosti usmerjena predvsem v neposredne posledice okužbe. Postopoma pa je postajalo jasno, da lahko negativni učinki trajajo precej dlje, kot se je zdelo sprva. V mislih imamo zaplet, ki je znan kot dolgi covid. Strokovnjaki še vedno niso povsem prepričani, kateri so tisti dejavniki, ki odločajo o tem, kako dolgo bodo prisotni simptomi. Toda kljub številnim neznankam, povezanim s tveganjem za dolgi covid, so začeli nekateri zdravniki razmišljati o možnih rešitvah. Tako se vse pogosteje omenja možnost zdravljenja dolgega covida s t. i. nevrostimulacijo, ki vključuje elektrostimulacijo možganov in perifernega živčevja. Podatki, ki so na voljo, so sicer za zdaj še precej skopi, toda zgodnja odkritja pričajo o tem, da gre vsekakor za obetavno možnost, ki si zasluži preučitev v obliki večjih kliničnih testiranj.
Raznolik nabor simptomov, ki otežuje iskanje univerzalne metode zdravljenja
Najpogostejši simptomi pri osebah, ki jih je prizadel dolgi covid, so težave z dihanjem, nereden srčni utrip, razpoloženjske motnje in občutek »megle v glavi«. Nabor simptomov je sicer lahko precej raznolik, zato je težko najti metodo zdravljenja, ki bi prišla v poštev za vse bolnike – oziroma vsaj za večino. Med pristopi, o katerih razmišljajo strokovnjaki, se zdi trenutno najbolj obetavna prav stimulacija možganov.
Manjša raziskava izvedena že leta 2020
Že avgusta 2020 je bila izvedena manjša študija, v katero sta bila vključena dva bolnika, ki sta pristala na zdravljenje v obliki stimulacije t. i. vagusnega živca. Rezultati so bili zelo dobri. Pri prvem bolniku je bilo zaznano pospešeno okrevanje. Izrazitost simptomov se je zmanjševala precej hitreje kot pred začetkom terapije. Bolnik je lahko tako opustil opioide in zdravila proti kašlju. Napredek pri drugem bolniku pa je bil celo hitrejši, saj je bila ublažitev simptomov skorajda takojšnja. Neposredno po elektrostimulaciji vagusnega živca je izginil občutek stiskanja v prsih. Poleg tega ni imel več težav z zadihanostjo, zaznal pa je tudi sprostitev dihalnih poti.
Ali je pozitiven vpliv povezan s protivnetnimi učinki elektrostimulacije?
Tudi vprašanje o tem, zakaj natančno lahko elektrostimulacija možganov oziroma specifičnih živcev pomaga tudi pri simptomih, ki so značilni za dolgi covid, ostaja za zdaj neodgovorjeno. Ena od hipotez je, da so pozitivni učinki povezani z ublažitvijo vnetij, ki je posledica aktivacije vagusnega živca.
Študija belgijskih raziskovalcev vzbuja upanje
Posebej zanimiva se zdi študija, ki so jo lani objavili belgijski raziskovalci. Študija, ki je bila objavljena v reviji Advances in Neurology and Neuroscience Research, je nastala na podlagi raziskave, v katero je bilo vključenih 20 oseb z dolgim covidom. Po desetdnevni stimulaciji vagusnega živca je bilo mogoče pri vseh bolnikih zaznati občutno ublažitev simptomov, kot sta kronična utrujenost in depresivno razpoloženje. Obenem je bila zaznana povečana mišična moč, povečala pa se je tudi nasičenost krvi s kisikom.
Pozitivni učinki, toda število provnetnih citokinov ostalo praktično nespremenjeno
Ugotovitve belgijskih znanstvenikov se ne ujemajo s teorijo o tem, da so pozitivni učinki povezani z zmanjšanjem vnetij. Kljub ublažitvi simptomov ni bilo zaznano zmanjšanje števila provnetnih citokinov. Belgijski raziskovalci so tako postavili nekoliko drugačno hipotezo: menijo namreč, da je pozitiven vpliv nevrostimulacije povezan z »resetiranjem« simpatičnega živčevja, ki uravnava naš odziv »boj ali beg«.
Pripravlja se večja raziskava, ki bo najverjetneje ponudila zanesljivejše odgovore
Dosedanje ugotovitve so pritegnile tudi pozornost ameriških znanstvenikov. Na eni izmed newyorških univerz se tako pripravljajo na izvedbo večje raziskave, katere cilj bo prav preverjanje, ali je lahko stimulacija vagusnega živca resnično učinkovit in varen pristop za spopadanje z dolgim covidom.