Hipnoterapija: Ko odpremo vrata v nezavedno

Zdravljenje s hipnozo oziroma v stanju transa je proces, ki stoji za izrazom hipnoterapija. V spremenjenem stanju zavesti, v transu, smo zaradi globoke telesne sproščenosti in spremenjenega ritma možganskih valov dojemljivi za stik z najglobljimi psihičnimi zapisi – spomini, prepričanji, čustvenimi odzivi. Šele spreminjanje teh nam lahko prinese resnično spremembo.


O hipnoterapiji smo spregovorili z dr. Vesno Vrankič, dr. dent. med., predsednico Društva za klinično hipnozo. Hipnoterapijo opiše kot metodo, ki nam omogoča združevanje s seboj; je pot do nas samih, do bistva našega bitja ali do tiste edinstvene individualnosti, značilne za vsakega od nas.

Hipnoterapija

Premagan odpor

S hipnozo kot postopkom hipnoterapije vzbudimo stanje transa, to je spremenjenega stanja zavesti, tako imenovanega »alfa stanja«, v katerem postanejo za nas dogodki iz okolice nepomembni, spremenjeno je zaznavanje časa, izraznejši sta čutna in čustvena komponenta duševnosti. Tudi na zunaj je človek drugačen kot v budnem stanju; obraz je sproščen, mil, dihanje umirjeno (kot v globokem snu), telo je težko, napetosti popustijo, mišice lahko tudi nehotno trznejo.

V stanju transa se osredotočimo na svoje notranje dogajanje, na različne misli, ki se pojavljajo v obliki besed, slik, zvokov, vonjev, okusov, občutkov ali drugih oblik doživljanja. V tem močno sproščenem položaju slišimo vse, kar prihaja do nas od zunaj (od terapevta). Zaradi globoke sprostitve, ki jo spremlja alfa ritem možganskih tokov, smo dovzetni za terapevtove sugestije, to so sporočila s terapevtskim učinkom glede na težavni položaj.


V budnem, zavestnem stanju, delujemo ljudje s številnimi odpori in zaporami, kar je pogosto videti tako, kot bi si ne dopustili izboljšati položaja. Tudi če nas okolica bodri in prepričuje v pozitivnem smislu (»Saj bo šlo!« ali »Vreden si dobrega v življenju!«), to pogosto težko ali le delno verjamemo. V stanju transa, kot pravijo izvedenci hipnoterapije, je spreminjanje zasidranih stališč veliko dostopnejše, saj so ti zavestni filtri (psihični odpori) izklopljeni, tako da se zdravljenje in pomoč lahko pričneta ter posežeta v globino psihe.

Brez zaupanja pri hipnoterapiji ne gre

Prvo srečanje med terapevtom in človekom, ki se je odločil za terapijo, je v večjem delu »kalibriranje«, opisuje dr. Vesna Vrankič. Izraz pomeni naravnanost terapevta na človeka. O njem se s ciljnimi vprašanji dobro seznani, pozoren je na vsa nebesedna sporočila, intonacijo glasu, telesno držo, obrazno mimiko in drugo. Za uvajanje v trans je potreben trden, zaupen odnos med obema osebama. Človeka je nemogoče spustiti v transno stanje, če nima občutka varnosti in sprejetosti.

Sugestije so lahko neposredna sporočila (na primer »Vsakič, ko te bo zamikalo prižgati si cigareto, boš namesto te vzel jabolko«), ali v obliki zgodb, simbolov ali metafor (posredne sugestije). Človeška podzavest je zelo dojemljiva za prenesene pomene in simboliko. Sama izbere razlago, poišče vzporednice z osebami iz zgodb in nauke zgodbe uporabi zase v terapevtskem, se pravi zdravilnem smislu. Zelo pomembna ob tem je izkušenost terapevta, saj je on tisti, ki izbere pripoved, jo izgovarja s počasnim, jasnim in umirjenim tonom glasu ter usmerja terapijo k predrugačenju spominov in sidranju novih spoznanj, čemur sledi izhod iz transa in pogovor o doživetem.

Hipnoterapija in hipnoza

Hipnoterapija ni šov

Na raven transnega stanja, do katerega se v terapiji oseba poglobi, vpliva več dejavnikov. Kot navaja sogovornica, je hipnoza odvisna od sposobnosti koncentracije, širine domišljije, ustvarjalnosti, zaupanja in čustvene odprtosti. »Lahko celo trdimo, da osebe, ki so visoko čustveno in spoznavno inteligentne, lažje vstopajo v hipnotični trans,« dodaja strokovnjakinja.


Vsega, kar se je dogajalo v hipnotičnem transu, se po njenih besedah ne spominjamo vedno. Obstajata »inducirana« in »spontana posthipnotična amnezija«. Prvo vrsto pozabe po potrebi sproži terapevt, do spontane pozabe po hipnotičnem transu pa pride samo po sebi, brez posebnih sugestij ali navodil terapevta.

Da bi kar se da jasno in strogo ločili med hipnozo, ki jo izvajajo v terapevtske namene, in tako imenovano »šov« hipnozo ali gledališko hipnozo, ki služi zabavanju množice (lahko tudi zavajanju ali manipulaciji), je v uporabi izraz medicinska hipnoza, s katerim poudarimo, da služi postopek izključno izboljšanju posameznikovega duševnega in telesnega počutja oziroma stanja. 

Lahko nam zelo izboljša življenje

Medicinska hipnoterapija je široko uporabna. Njena učinkovitost se pokaže pri zdravljenju:

  • depresij,
  • psihične izgorelosti,
  • nespečnosti,
  • najrazličnejših strahov in fobij,
  • prisilnih misli in izčrpujočih ritualov,
  • posttravmatskega stresnega sindroma,
  • obremenilnih dogodkov iz preteklosti,
  • psihosomatskih bolezni,
  • odpravljanju škodljivih razvad,
  • osebnih problemov (na primer težav s samozavestjo),
  • težav v partnerstvu,
  • akutne in kronične bolečine,
  • pomeni dobro pripravo nosečnice za porod (tudi sam porod lahko poteka pod hipnozo),
  • služi tudi v namene anastezije,
  • pomaga pri izboljšanju kakovosti življenja rakavih bolnikov,
  • učinkovita je tudi v svetu športa.

Tudi pri zdravljenju telesnih (somatskih) bolezni, obstaja, kot je prepričana dr. Vrankičeva, nek duševni vidik bolezni. »Človek je za določeno bolezen na nek način predisponiran, je zanjo bolj dovzeten. Po daljšem obdobju kopičenja duševnih obremenitev lahko pride do trenutka, ko psiha od telesa zahteva davek, se pravi izbruh bolezni,« meni sogovornica, ki nadaljuje, da je hipnoterapija zelo učinkovita kot podlaga ali priprava za vsa nadaljnja medicinska zdravljenja, ki so po njenih izkušnjah nato učinkovitejša.


Nagovorjena podzavest

Dr. Vesna Vrankič navaja, da se učinek hipnoterapije na splošno pokaže hitro, včasih je izboljšanje kakovosti posameznikovega življenja razvidno že po nekaj srečanjih. Skrivnost učinkovitosti hipnoterapije je v tem, da se z delovanjem dotika človekove nezavedne ravni duševnosti. »Omogoča nam, da neprimeren psihični program, naj gre za razvado, zasvojenost, prisilno misel ali karkoli že, zamenjamo z nečim ustreznejšim,« razlaga.

Kot že rečeno, v stanju transa je človek bolj dojemljiv za ponujene spodbude, za spreminjanje utečenih miselnih programov in načinov čustvenega odzivanja. S tehniko hipnoze se dotaknemo nezavednega. Naše zavestno prizadevanje je lahko veliko, prav tako moč naše volje, da nekaj v svojem življenju spremenimo. Pa vendar sta moč volje in motivacije omejeni, saj potekata le na zavestni ravni in na podzavest nimata vpliva. Ravno tu ležijo korenine večine človeških težav, bolečin, preglavic. »Programi, ki tečejo v naši podzavesti, nas v veliki meri določajo. Prav te programe je mogoče preko hipnoze spreminjati,« razlaga hipnoterapevtka. Želena sprememba ali nov vzorec mišljenja, čustvovanja, vedenja niso mogoči, če do spremembe ne pride na globlji čustveni ravni, na področju nezavednega, kjer so odtisnjene naše najpomembnejše izkušnje.

Po terapevtskem srečanju, zaključi dr. Vesna Vrankič, se osebe navadno počutijo drugače kot sicer. Številni začnejo razmišljati o sebi in o svojem življenju na nov način, dovolijo si odkriti, česa si pravzaprav želijo zase, izbirajo si nove izkušnje, počnejo stvari, o katerih so nekoč le premišljevali ali želje po njih potem celo potlačili v podzavest. Hipnoterapija zbudi sporazumevanje med našo zavestjo in podzavestjo. Obe ravni šele pomenita celoto, ki nas predstavlja.

VEČ VSEBIN: