Kako hrupen pa je vaš vrtec?

Otroci so še posebej občutljivi na preveliko mero hrupa, zato nas je zanimalo, kako je ta reguliran tam, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo – v vrtcih, na igriščih in v igralnicah nakupovalnih centrov.

Pri iskanju odgovorov nam je pomagala doc. dr. Sonja Jeram z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pravi, da so mejne vrednosti hrupa v okolju zakonsko določene za vse prebivalce, torej bi morale zagotoviti tudi primerno okolje za otroke.

Hrup v vrtcu

Določila

»Prostori vzgojno-varstvenih dejavnosti so v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa definirani kot varovani prostori v stavbah, tako kot velja tudi za izobraževalne ali zdravstvene dejavnosti in stanovanjske prostore. A ti prostori niso uvrščeni na območja II. stopnje varstva pred hrupom, tako kot je to priporočeno za stanovanja (predvsem počitniške hiše), bolnišnice, zdravilišča in okrevališča ter na posebnih območjih za turizem. Na to opozarjamo, saj menimo, da je zvočna okolica vzgojno-varstvenih ustanov pomembna. Svetovna zdravstvena organizacija v Smernicah za hrup v okolju priporoča, da okoljski hrup, na primer hrup prometa, na otroškem igrišču v času igre ne presega 55 dBA,« pojasni doc. dr. Jeram.

Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca določa, da se pri izbiri lokacije zemljišča za vrtec upošteva, da tam hrup ne presega predpisanih mejnih vrednosti za stanovanjska naselja (območje II. stopnje varstva pred hrupom). »To je 60 dBA v primeru hrupa cestnega prometa in 52 dBA v primeru, če hrup povzroča naprava ali obrat. Na območju III. stopnje varstva pred hrupom sta omenjeni vrednosti 65 oziroma 58 dBA, kar pa s stališča varovanja zdravja in počutja otrok ni priporočljivo. Isti pravilnik tudi določa, da morajo biti vrhnje talne, stenske in stropne obloge iz materialov, ki dušijo hrup, napeljave pa morajo biti načrtovane in narejene tako, da preprečijo širjenje zvoka po prostorih, v katerih bivajo otroci,« še pove sogovornica.

Kako lahko starši zaščitijo?

Starši morajo biti predvsem pozorni, da pri otroku pravočasno ugotovijo motnjo sluha, saj je to zelo pomembno za otrokov nadaljnji razvoj in učenje. »V tem zgodnjem obdobju otrokovega razvoja naj starši sami poskrbijo, da otroka ne vodijo na območja, kjer je hrup prekomeren (javne prireditve, prostori z glasno glasbo) oziroma poskrbijo, da njihov sluh zaščitijo, če takšen prostor obiščejo in se hrupu ne morejo izogniti,« svetuje doc. dr. Sonja Jeram.

Tudi pri izbiri igrač je dobro, da te ne povzročajo premočnih zvokov, sploh takšnih, ki nimajo didaktične vrednosti, in da v nobenem primeru niso preglasne. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje tako staršem kot tudi vzgojiteljem priporočajo branje knjige Poslušanje – način življenja in vir znanja, ki jo je napisala pedagoginja Leopoldina Plut Pregelj, ki o knjigi pravi: »Knjiga obravnava poslušanje kot zapleteno psihološko in socialno dejavnost, najpogosteje povezano z govorjenim jezikom, ter kot vrlino, s katero ustvarjamo možnosti za produktivno delo, sodelovanje in sobivanje v življenju. Poudarjena je pomembnost poslušanja v vseh življenjskih obdobjih, največ pa se ukvarja s poslušanjem pri pouku v šoli.«

Glasni otroci v vrtcu

Tudi v vrtcih

Za protihrupno varnost v vrtcih lahko največ naredijo že tisti, ki vrtec gradijo, in sicer tako, da poskrbijo za zvočno izolacijo stavbe in primerno akustiko v prostorih. Seveda pa se da kaj storiti tudi pozneje: »Že z manjšimi izboljšavami lahko veliko pripomoremo k izboljšanju pogojev dela. Tovrstni posegi niso nujno zapleteni in dragi. Idealna je seveda celovita strokovna ureditev prostorov, ki bo imela dolgoročno zagotovo pozitivne učinke tako za otroke kot tudi za zaposlene v vrtcih,« pojasni doc. dr. Jeram. K zmanjšanju hrupa lahko pripomorejo tudi vzgojitelji z usmerjanjem otrok glede vedenja v vrtcu, predvsem glede hrupa, ki ga povzročajo otroci sami. »Tudi na tem mestu lahko priporočim branje slikanice za otroke in odrasle »Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!« Prevod te nemške slikanice je dostopen na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje: http://www.nijz.si/sl/publikacije/dobro-da-imam-usesa-dobro-da-slisim,« še pojasni doc. dr. Jeram.

V primeru, da se vrtec nahaja v hrupnem okolju, je treba poskrbeti za zmanjšanje hrupa, ki doseže vrtec in igrišča v okolici. »V tem primeru so lahko koristne različne ovire, ki preprečijo širjenje hrupa. To je lahko protihrupna ograja ob cesti ali nasip, ki popestri in razgiba igrišče. Pomembna je izbira lokacije igrišča, ki se v primeru povečanega hrupa po možnosti prestavi na manj hrupni del okolice vrtca. Koristna je tudi zasaditev območja z zimzelenim grmičevjem v smeri proti viru hrupa, da njegov izvor ni viden. Ker gre navadno v primeru hrupa tudi za onesnaženost zraka, je smiselno razmisliti o drugi lokaciji vrtca ali pa vsaj o drugi lokaciji zunanjega igrišča,« pove doc dr. Sonja Jeram, čeprav ne pozna primera, ko bi protihrupne ograde postavljali naknadno v bližino kakšnega vrtca.

Otroci z motnjami sluha

Poškodbe sluha, ki so trajne, ostanejo za vse življenje. Če hrupu nismo izpostavljeni dlje časa, ni večje skrbi za trajne poškodbe, kljub temu pa moramo biti previdni, če otrok posluša preglasno glasbo ali je dlje časa izpostavljen hrupnemu okolju. Koliko otrok pa ima težave s sluhom, glede na to, da je med odraslimi takšnih od 10 do 13 odstotkov? »Pregledali smo bazo podatkov z rezultati o ugotovljenih motnjah sluha pri otrocih v Sloveniji pri sistematskih zdravstvenih pregledih do 19. leta starosti, vendar pa lahko na vprašanje odgovorimo zgolj posredno. Lahko povemo, da preliminarni rezultati kažejo, da je bil delež otrok z ugotovljenimi motnjami sluha (enostranske in obojestranske motnje) v letu 2012 pred vstopom v šolo 1,5 %, v osnovnih šolah 1,5 %, v srednjih šolah 0,6 % in v šolah s prilagojenim programom 5,6 %. Če bi obravnavali tudi starejše osebe, bi bil seveda delež oseb z motnjami sluha večji. Vprašanje pa je, ali pri sistematskih zdravstvenih pregledih zaznajo tudi manjše motnje sluha, ki jih posamezniki opazijo samo v hrupnem okolju in predstavljajo težave pri sporazumevanju predvsem pri družabnih dogodkih,« razloži doc. dr. Jeram. Sicer ocen hrupa za okolico vseh vrtcev v Sloveniji ni na voljo, načeloma pa velja, da je največji hrup pri vrtcih, ki so v neposredni bližini zelo prometnih cest. »Rezultati ocen hrupa za območje Ljubljane, Maribora in mestne občine Nova Gorica so objavljeni na spletni strani Agencije RS za okolje. V naslednjem letu bodo izdelali operativni program varstva pred hrupom za Ljubljano in Maribor in to bo priložnost za obe mestni občini, da zvočno okolje pri vrtcih po potrebi izboljšajo,« pravi doc. dr. Sonja Jeram.

Mejne in priporočene vrednosti hrupa

Mejne vrednosti za hrup v prostorih so določene v Tehnični smernici TSG-1-005 Zaščita pred hrupom v stavbah, skladno s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah. Za učilnice na primer velja mejna vrednost ekvivalentne ravni hrupa 35 dBA, posamezne maksimalne vrednosti pa ne smejo presegati 40 dBA. Te mejne vrednosti seveda ne veljajo za hrup, ki ga otroci povzročajo sami, temveč za hrup opreme (prezračevanje) ali hrup iz okolja (promet). Nadalje tehnična smernica določa tudi odmevni čas T60, to je čas (izražen v sekundah), v katerem po izključitvi vira zvoka zvočna raven v prostoru pade za 60 dB. Primeren odmevni čas je odvisen od velikosti in namembnosti prostora. Za učilnice naj bi bil ta čas 0,5 do 0,9 s. V smernicah Svetovne zdravstvene organizacije je priporočena vrednost odmevnega časa za manjše učilnice 0,6 s.