Stara sem 69 let in imam hudo obliko revmatizma, s hudimi bolečinami, da ne morem spati in tudi čez dan brez tablet ne gre. Sem tudi sladkorna bolnica, že nekaj let jemljem inzulin. Živim sama na podeželju. Od večjega kraja sem oddaljena približno štiri kilometre in nimam svojega avtomobila. Otroka delata v Ljubljani in imata vsak svojo družino in zaposlitev (preverite prosta delovna mesta). Z avtomobili me obiskujeta ob koncih tedna in tedaj me peljeta tudi v trgovino, da si vse, kar potrebujem, nakupim. Občasno me peljeta tudi k zdravniku, takrat morata vzeti dopust.
Sedaj so mi odobrili deset terapij v protibolečinski ambulanti v Kliničnem centru v Ljubljani. Ker imam majhno pokojnino, si težko privoščim pogoste poti v Ljubljano, pa tudi avtobusne zveze so zelo slabe, sploh pa na podeželju ni taksijev. Zanima me, ali tudi kroničnim bolnikom pripada pravica do prevoza z rešilnim avtomobilom v bolnišnico in nazaj domov.
Pravne podlage, izvedbena navodila in predpise, ki urejajo področje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopkov za njihovo uresničevanje urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila). Pravila urejajo tudi pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi avtomobili. To področje ureja četrto poglavje pravil v sedmem razdelku v treh členih (54., 55., 56.). Omenjeni členi navajajo, da ima zavarovana oseba pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. Na prvem mestu so nujni prevozi, ko je treba zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo možno posledico za življenje ali zdravje zavarovane osebe, za zdravje drugih in v vseh primerih, ko zavarovana oseba potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč. Sledijo prevozi, ki niso nujni, ker ne gre za reševanje življenja ali prevoz zaradi nujnega medicinskega posega, ampak za prevoz nepomičnih bolnikov do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj. V to skupino prav tako sodijo prevozi oseb na dializo in z nje. Pravico do prevoza imajo zavarovanci tudi v primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom lahko škodljiv. Končno imajo pravico do prevoza zavarovanci v primerih, ko je potrebno spremstvo zdravstvenega delavca.
Nujni prevozi se opravljajo s primerno opremljenimi reševalnimi avtomobili. Če zaradi težko dostopnega terena, prometnih ovir ali drugih razlogov ni možen nujni prevoz z reševalnim avtomobilom, se lahko opravi tudi s helikopterjem ali drugim prevoznim sredstvom. Nujni prevozi vključujejo tudi reševanje poškodovanih zavarovanih oseb z gora, morja, voda in jam in njihov prevoz do najbližjega zdravstvenega zavoda, ki lahko zagotovi ustrezno medicinsko pomoč. Nujnost reševanja in prevoza mora potrditi zdravnik, ki je sodeloval pri reševanju poškodovanca, ali zdravnik, ki ga je sprejel na zdravljenje.
Zavarovana oseba uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti pri osebnem zdravniku. Osebni zdravnik je pooblaščen in dolžan odrejati prevoze z reševalnimi in drugimi vozili. Osebni zdravnik je tudi tisti, ki ocenjuje in potrdi njihovo nujnost oziroma upravičenost. Pravica do prevoza je zagotovljena le od stalnega prebivališča zavarovane osebe do najbližjega ustreznega izvajalca zdravstvenih storitev in nazaj. Zavarovana oseba lahko uveljavi pravico do prevoza, ko njen osebni zdravnik ugotovi, ali je le-ta potreben in utemeljen. V tem primeru osebni zdravnik izda ustrezno listino (Nalog za prevoz). V primeru, da gre za prevoze na dializo in z dialize ali ko je potrebno zavarovano osebo premestiti v drugo bolnišnico ali iz bolnišnice v zdravilišče, iz bolnišnice ali zdravilišča na dom, glede na njegovo zdravstveno stanje, ali od specialista na dom, lahko listino za naročilo prevoza izda napotni zdravnik. Nujni prevoz sme odrediti tudi drug zdravnik, ki nujnost prevoza potrdi na listini za odreditev prevoza z reševalnim vozilom. Nujnost prevoza lahko potrdi tudi zdravnik, ki je po opravljenem prevozu prevzel zavarovano osebo v zdravljenje.
V primeru, da zavarovana oseba ali njeni svojci oziroma kdo drug v njenem imenu naroči prevoz z reševalnim vozilom, mora stroške prevoza poravnati sama. Povračilo stroškov pa lahko v tem primeru zahteva od Zavoda, če zdravnik, ki jo je prevzel v zdravljenje, ugotovi, da je bil prevoz nujen in ji o tem izda potrdilo. V takem primeru je treba vložiti pisno vlogo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS. Pisni vlogi je treba priložiti račun za opravljeno storitev ter potrdilo zdravnika, ki je osebo sprejel na zdravljenje, da je bil prevoz nujen. V vašem primeru si je mogoče predstavljati vsaj dvoje: zdravljenje bolečine je lahko nujno (tudi večkratni obiski v protibolečinski ambulanti), in kombinacija hude bolečine zaradi revmatizma, zavrta gibljivost prstov ter zdravljenje z inzulinom so lahko okoliščine, pri katerih bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ne le zgolj škodljiv, temveč celo nevaren. V takih ali podobnih zdravstvenih okoliščinah, ki jih lahko oceni le zdravnik, ne bi smelo biti zadržkov za odobritev prevoza z rešilnim avtomobilom. Resna ovira se lahko pojavi, če prebivališče v podeželskem kraju ni stalno prebivališče.
Svetuje dr. Vojko Flis, dr. med.