Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Annals of Neurology, prinaša zanimive ugotovitve o vplivu specifičnih uspavalnih tablet na beljakovine v možganih, ki so najverjetneje povezane z razvojem Alzheimerjeve bolezni …
Testirani učinki suvoreksanta – pogoste učinkovine v uspavalnih tabletah
Gre za ugotovitve, ki so rezultat manjše raziskave, v kateri je sodelovalo 38 oseb, starih od 45 do 65 let. Pri nikomur izmed njih niso bili zaznani simptomi resnejših kognitivnih okvar. Raziskovalci so preizkusili vpliv snovi, imenovane suvoreksant, ki se najpogosteje uporablja v uspavalnih tabletah. Zanimalo jih je predvsem, kako bo suvoreksant vplival na beljakovino tau in na amiloidne beljakovine. Tveganje za Alzheimerjevo bolezen naj bi namreč povečevalo prav kopičenje omenjenih beljakovin. Sodelujoči v raziskavi so bili razdeljeni v tri skupine. Prva skupina je prejela placebo, druga 10-miligramski odmerek suvoreksanta, tretja pa 20-miligramski odmerek omenjene učinkovine. Osebe iz vseh treh skupin so tableto zaužile ob devetih zvečer in nato odšle v posteljo. Raziskovalci so sodelujočim v raziskavi že uro pred tem odvzeli vzorec možgansko-hrbtenjačne tekočine, ki je znana tudi kot likvor, odvzem vzorca pa se je nato ponavljal vsaki dve uri, in sicer znotraj 36-urnega časovnega intervala. Zbrani vzorci so bili na koncu analizirani, pri čemer so se raziskovalci osredotočili predvsem na vrednosti beljakovine tau in amiloidnih beljakovin.
Statistično pomembne razlike izmerjene samo pri višjem odmerku učinkovine
V primerjavi s skupino, ki je prejela placebo, so bile pri analizi vzorcev možgansko-hrbtenjačne tekočine pri osebah, ki so prejele 20-miligramski odmerek suvoreksanta, izmerjene statistično pomembne razlike, povezane s količino beljakovine tau in amiloidnih beljakovin. Po drugi strani pa ni bilo mogoče opaziti statistično pomembnih razlik med tistimi, ki so prejeli placebo, in tistimi, ki so zaužili 10-miligramski odmerek suvoreksanta. Po 5 urah so se pri osebah, ki so prejele 20-miligramski odmerek suvoreksanta, vrednosti amiloidnih beljakovin zmanjšale za 10–20 odstotkov, vrednosti eden od najpomembnejših oblik beljakovine tau – hiperfosforilirane beljakovine tau – pa za 10–15 odstotkov. Po 24 urah so bile vrednosti amiloidnih beljakovin še vedno nižje, vrednosti hiperfosforilirane beljakovine tau pa so se povečale. Naslednjo noč je sledil nov 20-miligramski odmerek suvoreksanta, po katerem so se vrednosti obeh vrst beljakovin zmanjšale. Zanimivo je sicer, da je suvoreksant, kot se zdi, vplival samo na nekatere oblike beljakovine tau. Raziskovalci sicer za zdaj še ne znajo pojasniti vzroka za to, vendar domnevajo, da bi bilo lahko boljše razumevanje te razlike v prihodnje zelo koristno.
Zdravljenje in preprečevanje Alzheimerjeve bolezni s pomočjo uspavalnih tablet?
Kaj vse to pomeni za prihodnost zdravljenja Alzheimerjeve bolezni? Lahko uspavalne tablete na osnovi suvoreksanta zavrejo napredovanje bolezni ali jo celo preprečijo? Raziskovalci opozarjajo, da je za tovrstne sklepe še prezgodaj, posebno ker je šlo za zelo majhno raziskavo. Rezultati raziskave tako niso podlaga za uporabo uspavalnih tablet pri zdravljenju/preprečevanju Alzheimerjeve bolezni, ampak podlaga za nadaljnje raziskave z večjim številom prostovoljcev. Šele tako bo mogoče zares razumeti učinke suvoreksanta na problematične beljakovine, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, pa tudi prednosti in slabosti uporabe suvoreksanta v tovrstnih okoliščinah. Upoštevati je namreč treba, da lahko suvoreksant povzroči precej neprijetne nezaželene stranske učinke, posebno če se uporablja višji, 20-miligramski odmerek učinkovine. Pojavijo se lahko na primer težave s koordinacijo oziroma z motoriko. Visoki odmerki suvoreksanta pa lahko obenem negativno vplivajo na odzivnost. Opisani nezaželeni stranski učinki so lahko posebno problematični prav za osebe z Alzheimerjevo boleznijo, ki se pogosto že spopadajo s tovrstnimi simptomi.