O zgodnji menopavzi običajno govorimo pri osebah, pri katerih so se začeli znaki, ki pričajo o zaključevanju rodne dobe, pojavljati med 40. in 45. letom, medtem ko je za prezgodnjo menopavzo značilno pojavljanje znakov že pred 40. letom starosti. Kot so pred nedavnim ugotovili raziskovalci, lahko (pre)zgodnja menopavza poveča tveganje za Alzheimerjevo bolezen – a le v specifičnih okoliščinah. Tveganje je namreč odvisno od tega, ali se je oseba odločila za nadomestno hormonsko terapijo, obenem pa je pomembno tudi to, kako hitro je bila ta metoda uporabljena …
Raziskovalci preučevali kopičenje beljakovin, povezanih z demenco
Za preučitev povezave med (pre)zgodnjo menopavzo, nadomestno hormonsko terapijo in tveganjem za Alzheimerjevo bolezen so raziskovalci uporabili podatke za 99 moških in 193 žensk, ki so že zakorakale v menopavzo. Šlo je za osebe brez resnejših kognitivnih težav. Pri vseh osebah je bilo izvedeno slikanje možganov s pomočjo t. i. pozitronske emisijske tomografije (PET). Raziskovalci so tako pridobili podatke o količini beljakovine tau in betaamiloidnih beljakovin v možganih (gre za vrsti beljakovin, ki naj bi bili tesno povezani s tveganjem za Alzheimerjevo bolezen). Med osebami, ki so sodelovale v raziskavi, je bilo tudi 98 žensk, ki so se v obdobju prehoda v menopavzo odločile za nadomestno hormonsko terapijo. Raziskovalce je v tovrstnih primerih zanimalo tudi, kako hitro po pojavu prvih znakov se je začela izvajati omenjena terapija.
Zgodnja menopavza = večja količina problematičnih beljakovinskih oblog
Kot je mogoče prebrati v študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji JAMA Neurology, so bile v povprečju pri ženskah odkrite večje količine beljakovine tau in betaamiloidnih beljakovin kot pri moških. To je bilo sicer pričakovano, saj je že dolgo znano, da je tveganje za Alzheimerjevo bolezen pri ženskah precej večje kot pri moških. Tisto, kar je bilo novo, pa je bilo odkritje povezave med nadpovprečno visoko količino omenjenih beljakovin in zgodnjo menopavzo.
Pomaga lahko hiter začetek nadomestnega hormonskega zdravljenja
Odkritje povezave med izrazito povečano količino beljakovine tau in betaamiloidnih beljakovin v možganih ter zgodnjo menopavzo je raziskovalce privedlo do vprašanja, ali lahko nadomestna hormonska terapija kakor koli vpliva na kopičenje omenjenih beljakovin. Sledila je zanimiva ugotovitev. Pri ženskah, ki so v menopavzo oziroma t. i. perimenopavzo vstopile zelo zgodaj, vendar so se že kmalu po pojavu simptomov odločile za nadomestno hormonsko terapijo, količina beljakovine tau in betaamiloidnih beljakovin ni bila drastično povečana. Med ženskami, za katere je bila značilna kombinacija zgodnje menopavze in nadomestne hormonske terapije, je bila količina beljakovinskih oblog, ki povečujejo tveganje za Alzheimerjevo bolezen, največja pri tistih, pri katerih se je nadomestna hormonska terapija začela izvajati pet let ali več po pojavu prvih znakov.
Preventivna uporaba hormonov pred menopavzo je lahko nevarna
Upoštevati je sicer treba, da so se raziskovalci pri določanju časa začetka (peri)menopavze in hormonskega nadomestnega zdravljenja zanašali izključno na podatke, ki so jih ženske posredovale same, na podlagi svojega spomina, kar pomeni, da podatki morda niso bile nujno povsem natančni. Vendar so ugotovitve kljub temu pomembne. Kot se zdi, je povezava med nadomestno hormonsko terapijo in zmanjšanim tveganjem za demenco, ki je bila odkrita že pred dvema desetletjema, bolj kompleksna, kot se je zdelo takrat. Na podlagi nove raziskave je mogoče sklepati, da hormonsko nadomestno zdravljenje zmanjša tveganje predvsem v primeru (pre)zgodnjega začetka menopavze – in le če se terapija začne dovolj zgodaj. Raziskovalci tako opozarjajo, da uporaba hormonov ni smiselna že pred začetkom pojavljanja simptomov, kot so vročinski obliki, torej zgolj kot preventivni ukrep za zaščito možganov. Slabosti nadomestnega hormonskega zdravljenja bi namreč v tovrstnih primerih pretehtale nad potencialnimi koristmi.
Preberite tudi: Menopavza ali Mena: Konec? Ne, nov začetek!