Ste se kdaj vprašali, kaj je najtrša snov v našem telesu ali na celem planetu? Ste vedeli, kaj vse se lahko vidi iz zob in da so zobje vaš prstni odtis? Vas je kdaj zanimalo, kakšne zobe imajo polži? Vse to in še več lahko izveste v današnjem prispevku. Če vas kaj še posebej preseneti, pa le povejte prijateljem in jih presenetite s svojim znanjem.
Sklenina – najtrša snov v celem telesu!
Marsikdo misli, da je naša najtrša snov kost. Ste vedeli, da je to pravzaprav tanka plast sklenine, ki kot plašč pokriva zobe? Z 98 odstotki je najbolj mineralizirana snov v našem telesu! S svojo trdostjo ščiti naše zobe in jim daje pravi oklep.
Zobje se ne celijo sami tako kot zlomljena kost!
Zobje so sestavljeni iz zunanjega plašča – sklenine, notranjega tkiva – dentin in pulpe. Za razliko od kosti je sklenina skupek mineralov in ne živo tkivo, ki bi se obnavljalo. Zato se ob izgubi ne nadomešča in manko zobozdravniki dodamo z materiali za zalivke ali pa zob oblečemo s prevleko. Ob izgubi stalnega zoba nam prav tako ne zraste nov. Vsaj ne še. Z novejšimi tehnologijami in matičnimi celicami se koraka v smeri, ko bomo nekoč lahko gojili tudi lastne zobe. Poskusi na miškah so že dokazali, da je to mogoče.
Zobje so naš prstni odtis!
Kar nas loči med seboj, ni le barva las, oči, prstni odtis … Vsak izmed nas ima različno obliko in barvo zob. Nimamo vsi zametkov za vse zobe in naš zobozdravstveni karton je naš identifikacijski list. Življenjski slog, starost, kaj jemo in pijemo, stres, bolezni, vse to pušča odtise na zobeh. V tem pogledu smo zobozdravniki pravi detektivi. Opazimo lahko tudi začetne znake bolezni, ki se kažejo v ustni votlini. Ob smrti pa lahko glede na zobozdravstveni karton identificiramo, za katero osebo gre!
Usta – dom več kot šest milijonom bakterijam
Prav ste slišali, tudi zdrava usta imajo bakterije, in teh je celo več kot šest milijonov! Niso vse bakterije slabe, tako da vam ni treba delati si sivih las. V ustih velja ravnovesje med slabimi in dobrimi bakterijami. V katero smer se pomakne, je odvisno od tega, kako dobro skrbimo za zobe, pri tem pa je prav tako vpleten naš imunski sistem.
V plaku je več kot 300 različnih vrst bakterij
Sam plak je skupek bakterij, njihovih produktov in snovi iz sline. Čeprav je plak lahko majhen, marsikdo ga niti ne opazi, je ta dom več kot 300 različnim vrstam bakterij. Že to je velika motivacija, da ga redno in v večini odstranjujemo.
Zdravi zobje niso snežno beli
Čeprav večina ljudi teži k svetleče belim zobem in sanja o hollywoodskem nasmešku, so zdravi zobje celo rahlo rumenkasti. Rumenkast ton daje spodaj ležeči dentin. Kjer ta, zaradi tanjše sklenine, bolj proseva, je zob obarvan malo bolj rumeno. To je tipično za zobne vratove.
Zob je kot ledena gora
Tako kot velik del ledene gore je tudi velik del zoba potopljen v kosti. V ustih se vidi le približno ena tretjina celotnega zoba. Korenina, ki zavzema preostali dve tretjini, je skrita v kosti, kar omogoča, da je zob čvrsto sidran v kost. Pri hudi parodontalni bolezni, ko pride do topljenja kosti, se ta opora izgubi in zob se začne majati. V hujših primerih lahko celo sam izpade.
Brez nitkanja izpustimo 35 odstotkov zobne površine
Kako pomembno je nitkanje, zobozdravniki pogosto radi poudarjamo in smo kdaj že prav nadležni. Vendar če ne nitkamo, pa tudi če bi poščetkali perfektno vse zobe, bi še zmeraj ostalo neočiščenih 35 odstotkov zobne površine. Lahko si predstavljamo, da so zobje kocke, ki se na dveh ploskvah na vsaki strani držijo skupaj. Če ne uporabimo nitke ali pripomočkov za medzobne prostore, tako vsakič izpustimo dve ploskvi od petih.
Kaj pa živali in zobje?
- Sloni in kenguruji imajo več setov zob, za razliko od ljudi, ki imamo le dva. Ko sprednji zobje izpadejo, jih nadomestijo zadnji, novo izrasli zobje. Večina slonov ima šest setov kočnikov, zadnji set izraste pri njihovih 30 letih.
- Zajcem zobje konstantno rastejo. Če želijo ohranjati njihovo primerno dolžino, jih morajo s hrano stalno »brusiti«.
- Aligatorjem zobje rastejo v treh vrstah. Te vsebujejo trenutne zobe, nadomestne zobe in zametke za novonastale zobe. Ta proces se lahko v njihovem življenju ponavlja.
- Največ zob imajo pravzaprav polži. Zobe imajo razporejene v vrste po jeziku. Vrtni polž ima tako razporejenih kar 14.000 zob, druge vrste polžev pa lahko dosežejo celo 20.000 zob.
- Zobje morskega polža so najtrša snov na planetu. Trši so celo od titana.
- Starost delfina se lahko določi glede na obročke, ki se pojavijo okoli njihovih zob.
- Morski pes v povprečju izgubi en zob na teden. Nadomesti ga nov zob iz zadnjih vrst. Ni čudno, da najdejo toliko njihovih zob.
- Ali ste vedeli, od kod prihaja pregovor dolg v zobeh? Prihaja iz sveta konjev. Tudi konjem se z leti umika dlesen, kar je videti, kot da so njihovi zobje vedno daljši.
- Se vam zdi zobna nitka primerno orodje za pobeg iz zapora? Leta 1944 je tak pobeg uspel zaporniku v Zahodni Virginiji. S pomočjo zobne nitke je naredil vrv, po kateri se je spustil po steni.