Morda se vam zdi, da o menstruaciji že veste vse, kar bi morali. Navsezadnje je menstruacija nekaj, s čimer se verjetno srečujete že mnogo let. Kljub temu pa je dobro včasih obnoviti znanje in preveriti, ali so informacije, ki jih imate, res natančne. Dobro poznavanje lastnega telesa je med drugim nujno tudi za zgodnje opažanje različnih sprememb oziroma odstopanj od običajnega stanja.
Kaj nam lahko pove menstruacija?
Menstruacija vam lahko tako pove tudi marsikaj o vašem zdravstvenem stanju. Seveda pa menstruacija sama po sebi ni nikakršna bolezen, ampak normalen odziv ženskega telesa, ki priča o tem, da je ženska plodna oziroma da je možno spočetje.
Menstruacija in menstrualni ciklus
Menstruacija je izraz, s katerim označujemo mesečno krvavitev, ki je posledica luščenja maternične sluznice. V povprečju menstruacija traja 4–5 dni, običajno pa nastopi vsake 4 tedne oziroma 28 dni. Prvi dan menstruacije pomeni tudi začetek menstrualnega ciklusa, katerega del je tudi ovulacija. Ta nastopi približno 14 dni po prvem dnevu menstruacije. Gre za proces, med katerim se sprosti jajčece. Največ možnosti za zanositev tako obstaja malce pred ovulacijo ali med samo ovulacijo, pri čemer je treba upoštevati, da ta pri vseh ženskah ne nastopi nujno ravno 14. dan od prvega dneva menstruacije.
Tako je v primeru, da želite zanositi, smiselno izvesti enostaven test, s katerim lahko preverite, ali je že prišlo do ovulacije. Če jajčece ni oplojeno, se raven hormonov, natančneje estrogena in progesterona, ki se povečuje v prvem delu ciklusa, postopoma znižuje. Jajčece propade, sluznica maternice, ki se je debelila v pričakovanju morebitne nosečnosti, pa se odlušči. Tako pride do nove menstruacije.
Od prve menstruacije do menopavze
Čeprav menstruacija pri večini žensk traja 4 ali 5 dni, pa so mogoča tudi odstopanja v obe smeri. Pri nekaterih ženskah je lahko menstruacija zelo kratka in traja zgolj 2 dni, pri drugih pa vse do enega tedna. Običajno se s staranjem čas menstruacije skrajšuje, pogosto pa postane menstruacija tudi bolj redna. Z nerednimi menstruacijami in večjimi odstopanji, kar zadeva trajanje menstrualnega ciklusa, se namreč običajno srečujejo predvsem mlajša dekleta in ženske. Medtem ko naj bi pri odraslih ženskah normalen menstruacijski ciklus trajal od 21 pa do 35 dni, pa se pri najstnicah kot normalne oziroma urejene cikle razume tudi takšne, ki trajajo vse do 45 dni.
Tudi starost, pri kateri nastopi prva menstruacija, je lahko zelo različna. Povprečna starost naj bi bila približno 12 let, vendar mnoge deklice dobijo menstruacijo že zelo zgodaj, včasih celo pri 8 letih. Po drugi strani pa nemalokrat zgodi, da dekleta dobijo menstruacijo šele pri 15 letih ali celo kasneje. Običajno naj bi menstruacija nastopila najpozneje v 2 letih po začetku rasti dojk. Podobno kot pri prvi menstruaciji se lahko odstopanja pojavljajo tudi pri menopavzi, ki zaznamuje konec rodne dobe za žensko. Ta načeloma nastopi med 45. in 55. letom starosti. Prehod v menopavzo sicer pri večini žensk ni nenaden, ampak je pogosto prisotno prehodno obdobje, pri katerem lahko opažate različne spremembe, povezane z menstruacijo oziroma mesečnim ciklusom.
Potencialne težave, povezane z menstruacijo
Pri mnogih ženskah menstruacijo spremljajo boleči krči in simptomi, kot so slabost, razdražljivost, glavoboli ipd. Kadar ima ženska težave s tem, da menstruacija sploh ne nastopi, govorimo o amenoreji. Razlogi za to so različni, zato je nujen posvet z ginekologom in preučitev možnih rešitev. Med najpogostejše razloge za izostajanje menstruacije – seveda poleg nosečnosti – sodijo dojenje, hitro zmanjšanje telesne teže, prehranjevalne motnje, pretiravanje s telesno aktivnostjo, stres in nekatere bolezni. Mnogokrat je amenoreja posledica tvorbe nezadostnih količin estrogena, kar lahko vpliva na mnoge druge težave pri ženski. Pogosto se denimo izkaže, da je izostajanje menstruacije povezano s sindromom policističnih jajčnikov
Marsikatera ženska se sooča tudi z nenavadnimi krvavitvami med posameznim mesečnim ciklusom, ki niso menstruacija. Vmesne krvavitve, krvavitve po spolnem odnosu in podobna odstopanja so vsekakor razlog za posvet z zdravnikom. Mnogokrat se sicer izkaže, da ne gre za nič resnejšega, vendar previdnost ni odveč.
Higienska zaščita med menstruacijo
Posebna previdnost je potrebna tudi v primeru, da se odločite za uporabo tamponov. Tako je še posebej pomembno, da skrbite za njihovo redno menjavanje in da izberete takšne s čim nižjo vpojnostjo. Zelo vpojni tamponi namreč predstavljajo povečano tveganje za t. i. sindrom toksičnega šoka, ki je lahko tudi smrtno nevaren. Če vam vložki ne ustrezajo, a se želite kljub temu izogniti uporabi tamponov, bi bilo morda smiselno razmisliti o menstrualni skodelici, ki postaja vse bolj priljubljena med številnimi ženskami. Njena prednost nista zgolj večje udobje in manj zdravstvenih tveganj, ampak lahko z menstrualno skodelico prihranite kar nekaj denarja, poleg tega pa predstavlja tudi okolju prijazno izbiro.
Preberite tudi: Menopavza ali Mena: Konec? Ne, nov začetek!