Anksioznost: Tesnoba je stanje, s katerim se sooča vse več ljudi

Anksioznost oziroma tesnoba je stanje, o katerem se vedno več razpravlja in je pravzaprav precej obsežna tema. To je neprijetno čustveno stanje, ki ga je težko opisati in s katerim se v današnjih časih sooča vse več ljudi. Vzroki za tako počutje so precej različni in kompleksni. Tako počutje se lahko pojavi nenadoma, v kateremkoli življenjskem obdobju, spremljajo pa ga lahko tudi panični napadi.

Anksioznost

Kaj je anksioznost in kakšni so simptomi?

Simptomi so precej podobni običajnemu odzivu na stres. Običajen odziv na stres spremljajo podobni občutki, le da po tem, ko je mimo, le-ti minejo. O tesnobi govorimo, kadar ta traja dlje časa in ni le odgovor na stresno obdobje. Tesnoba povzroči, da posameznik težje funkcionira in s težavo opravlja vsakdanje naloge.  Moti torej kakovost življenja. Simptomi so pogosto povezani z nastankom depresije. Anksioznost je sicer izraz za več motenj, med katere uvrščamo: generalizirano anksioznostno motnjo, panično motnjo, fobije, posttravmatsko stresno motnjo in obsesivno kompulzivno motnjo.

Gre za strah pred določenimi življenjskimi ali povsem vsakdanjimi situacijami. Obstaja torej tudi kronična tesnoba, ki ni povezana z nobeno konkretno situacijo, temveč se razvije do te mere, da oseba ne more normalno funkcionirati. Ko pride do takega stanja, je jasno, da so v ozadju težka čustva. Tesnoba se kaže z neprijetnimi občutki, ki so pravzaprav obramba pred globljimi, še težjimi občutki, ki za nas pomenijo veliko grožnjo.

Anksioznost in panični napadi

Pri soočanju s tesnobo posamezniki lahko doživljajo začaran krog. Doživijo lahko panični napad, ki je telesni odziv na določeno situacijo, na katero se oseba odzove, kot da je nevarna. Fiziološka reakcija strahu pripravi telo na boj ali beg. Ker so pri tem prisotni hudi simptomi, oseba pogosto misli, da gre za srčni napad in za življenjsko ogroženost. Panični napad je lahko travmatična izkušnja, in vsakdo se boji, da se bo ponovil, kar privede do novih občutkov tesnobe. Ko oseba doživi prvi napad, se vselej izjemno boji, da se bo ponovil, zato se začenja izogibati določenim situacijam in postane še bolj tesnoben ali depresiven.

Pri anksioznih motnjah se naš obrambni sistem ”boj ali beg” pojavi takrat, ko to ni potrebno, torej pri situacijah, ki niso zares nevarne. Ta sistem nas torej moti pri delovanju, namesto, da bi nas varoval, saj nam daje lažne alarme, zaradi česar pogosto situacije ocenjujemo bolj škodljive za nas, kot pa dejansko smo. Naš burni odziv na to nas zmede in pričnemo se bati lastnih reakcij.

Tesnoba

Najpogostejši simptomi anksioznosti oziroma tesnobe

  • slabost;
  • hitro bitje srca;
  • strah;
  • napetost;
  • tresenje;
  • znojenje;
  • občutek težkega dihanja;
  • vrtoglavica;
  • nespečnost;
  • težave s koncentracijo;
  • težave s prebavo;
  • vznemirjenost;
  • nervoza.

Vsem tesnobnim motnjam je skupno tesnobno neprestano razmišljanje, tuhtanje, negativne misli in večna zaskrbljenost.

Kako premagati anksioznost ali tesnobo?

Tesnobe ni lahko premagati, saj vzroki običajno tičijo globoko v nas. Kadar je vzrok za tako počutje ‘le’ stres, je to situacija, ki je lažje obvladljiva, in pri kateri moramo urediti naš odziv nanj ali spremeniti način življenja. V tem primeru je premagovanje tesnobe lažje. Težje je pozdraviti tesnobo pri hujših oblikah. Anksiozne motnje sicer spadajo med tiste duševne motnje, za katere imamo na voljo uspešno zdravljenje in so ozdravljive in pri katerih uspešno preprečujemo ponovitve.

Kako si lahko pomagamo sami?

  • sprostitvene tehnike;
  • delo na sebi in osebni rasti;
  • branje literature;
  • analiza življenjskega sloga;
  • prepoznavanje situacij, ki nas obremenjujejo;
  • prepoznavanje vzrokov za tesnobo;
  • meditacija;
  • gibanje;
  • spreminjanje negativnih misli v pozitivne;
  • poiščemo in sprejmemo strokovno pomoč.

Anksioznost je kompleksna motnja, ki običajno res terja strokovno pomoč in poglobljeno delo na sebi.  Priporočljivo je, da si pomagate tudi sami z zdravim življenjskim slogom, saj bo le zdravo telo dovolj močno in kos duševnim motnjam. Si predstavljate, da se soočate z anksioznostjo in paničnimi napadi, ob tem pa se še fizično počutite slabo in ste neprestano utrujeni? Podprite svoje telo s zdravo in uravnoteženo prehrano ter z zadostno količino vode. Poskrbite za dovolj spanca in počitka. Ukvarjajte se s športnimi aktivnostmi. Vzemite si čas zase.

Anksiozna motnja

Vzroki za nastanek tesnobe oz. anksioznosti

Tesnobna motnja se lahko razvije kadarkoli v življenju, od otroštva do pozne starosti. Dejavniki tveganja so preplet genetskih, osebnih in okoljskih okoliščin. Vzroki za nastanek tesnobe so različni. Lahko je to odziv na stres in dolgotrajnih naporov, lahko pa vzroki tičijo globlje v nas in celo v našem otroštvu. Vzrok je lahko tudi v biopsihologiji. Lahko imamo prirojeno občutljivost, torej genetske predispozicije v aktivnosti določenih delov možgan. Tesnoba je lahko posledica pretirano zaščitniške vzgoje, ki so otroku nehote sporočali, da je svet nevaren kraj, ki mu ne bo kos. Tesnoba je lahko tudi posledica alkoholizma, nasilja in zanemarjanja v družini. Zanimivo je, da so k razvoju tesnobne motnje nagnjeni tudi ljudje, ki imajo izrazito potrebo po nadzoru, ljudje, ki si ne priznajo, da so pod stresom, perfekcionisti in ljudje, ki potrebujejo odobravanje s strani okolice.

Kako lahko pomagate osebi, ki se sooča z anksiozno motnjo?

Če opažate, ali menite, da se oseba, ki vam je blizu, sooča s tesnobo, ji lahko pomagate na več načinov. Če se sama še ne zaveda stanja, ji pojasnite, kaj je to anksioznost in jo spodbudite k informiranju o tem. Pomagajte ji prepoznati svoje stanje. Tudi sami se podučite o tovrstnih motnjah, da boste lažje stali ob strani. Nato osebo poslušajte in skušajte razumeti izražene občutke. Spodbudite jo, da si poišče tudi strokovno pomoč. Pomembno je, da ima anksiozna oseba ob sebi ljudi, ki ji stojijo ob strani in ji pomagajo.

Preberite tudi: Izgorelost: Ko ne moremo z drvečega vlaka