Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo letno doživi več kot 4.000 ljudi. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi invalidnost, ki jo povzroča, saj mnogi utrpijo tudi hude posledice, kar njim in njihovim svojcem bistveno spremeni kvaliteto življenja.
Prim. Tatjana Erjavec, dr. med, podpredsednica Združenja CVB, pravi takole: »Osrednji dogodek ob Evropskem dnevu možganske kapi bo simboličen »Pohod bolnikov ob žici« . Trasa bo dolga 1,5 km in vsaj brez večjih arhitektonskih ovir za gibalno ovirane. Start bo ob 10,30 uri pred bazenom Tivoli, pohodnike pa pričakujemo na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 12 uri. Ob prihodu bo tu osrednja prireditev s kulturnim programov, ki ga bodo pripravili člani Združenja CVB. Prijavljeno je 150 bolnikov iz vse Slovenije. Prepoznali jih boste po vijoličnih pokrivalih, torej v izbrani barvi možganske kapi. Od 9. do 13. ure pa bo osrednja prireditev na Prešernovem trgu, ki jo organizira Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Na svoji stojnici bo Združenje bolnikov s CVB predstavilo svoje dejavnosti in cilje.«
Ocenjujejo, da se bo v Evropski uniji število na novo obolelih z možgansko kapjo povečalo za 34 % ( iz 613,148 v letu 2015 na 819,771 v letu 2035). Osrednji dogodek na Evropskem nivoju bo 11. maja 2017 v Evropskem parlamentu, kjer bodo predstavili rezultate raziskave » Breme možganske kapi«, ki so ga na pobudo Evropskega Združenja bolnikov po možganski kapi (SAFE) izvedli sodelavci Kings College iz Londona v 35 evropskih državah, tudi v Sloveniji. Rezultati bodo pokazali tudi kje trenutno v Sloveniji smo na področju preventive, prepoznavanja, zdravljenja in rehabilitacije možganske kapi ter življenja bolnikov po možganski kapi v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Celoten dokument bo dostopen po predstavitvi v evropskem parlamentu.
Prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, vabi čim širši krog ljudi, da v torek, 9. maja od 9. do 13. ure obiščejo dogajanje na Prešernovem trgu, kjer pripravljajo program za pohodnike in mimoidoče. Tam bo vsaj 10 stojnic z zdravstveno – informativnimi gradivi in pa meritve za ugotavljanje dejavnikov tveganja kot so meritve krvnega tlaka, z morebitno atrijsko fibrilacijo, srčnega utripa, svetovanje glede tveganja za možgansko kap. Predstavili bodo kako hitro prepoznamo prve znake možganske kapi (GROM). Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva po drugi pa prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer lahko zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.
Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja (ne kaditi, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, vzdrževati telesno težo, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja, odpovedati se razvadam, redno kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip). Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja.
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
- G – govor (prizadet govor)
- R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
- O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)
- M – minuta (takoj pokliči 112)
Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. Več ko bo ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. Bodimo pripravljeni pomagati, morda bomo pomoč rabili tudi mi sami!
Milan Čuček, predsednik Združenja bolnikov s CVB, pravi: – Človek potrebuje sočloveka in občutek, da je potreben drugemu. Prav ta misel je vodilo humanitarnega Združenje bolnikov s CVB, ki že več kot 20 let povezuje bolnike, svojce in strokovnjake s tega področja. Preko 2600 članov se druži v 19 Klubih CVB po vsej Sloveniji. Naš osnovni cilj je spodbujanje dejavnosti in sodelovanja v kroničnem obdobju po možganski kapi. V ta namen članom omogočajo strokovno vodeno telesno vadbo, organizirajo srečanja samopomočnih skupin bolnikov in svojcev, spodbujajo sporazumevanje bolnikov pri težavah z govorom, organizirajo izlete, pohode, različne kreativne delavnice, kulturne in športne prireditve. Mnogim bolnikom morajo za možnost udeležbe na teh srečanjih zagotoviti prevoze. Okoli 80 članov letno, lahko napotijo na obnovitveno rehabilitacije v zdravilišče, kjer strokovnjaki ocenijo njihovo zdravstveno stanje in izvedejo nujno potrebno strnjeno obravnavo. Svojcem, ki 24 ur prevzemajo skrb zanje to pomeni vsaj 10 dni razbremenitve in preventivo izgorelosti. Veliko pozornost posvečajo osveščanju širše javnosti o nastanku in posledicah možganske kapi ter preprečevanju ponovne kapi že obolelih.