Mravljinčenje ustnic – gre lahko za simptom resnih težav z zdravjem?

Mravljinčenje ustnic je sicer lahko precej neprijetno, vendar večinoma ni nevarno. Včasih pa je lahko povezano tudi s poškodbami živcev in z nekaterimi boleznimi. V nadaljevanju tako predstavljamo nekaj možnih razlogov, zaradi katerih lahko pride do mravljinčenja ustnic. Če je to težava, s katero se srečujete pogosto oziroma če ste izključili manj resne vzroke, je vsekakor pametno, da čim prej obiščete zdravnika. Pogosto sicer na to, da gre za resnejše težave z zdravjem, opozarjajo tudi drugi simptomi, ki spremljajo mravljinčenje ustnic.

Mravljinčenje ustnic

Alergije

Razlog za vaše težave z mravljinčenjem ustnice so lahko določene alergije. To je lahko alergija na hrano, določena zdravila – včasih pa se lahko pojavi celo alergijska reakcija na eno izmed sestavin v balzamu za ustnice. Če je razlog zares alergija, lahko pride tudi do drugih simptomov, na primer do otekanja ustnice – v skrajnem primeru pa selo do anafilaktičnega šoka. Takrat je seveda potrebna nujna zdravniška pomoč.

Razpokana oz. zelo suha koža na ustnicah

Med najbolj nedolžne dejavnike, ki lahko vplivajo na občutek mravljinčenja v ustnicah, sodi suha koža na ustnicah. Povezava je zelo preprosta: pri ustnicah, ki so močno razpokane, obstaja tudi povečana verjetnost mravljinčenja. Težave z mravljinčenjem so lahko tako še posebej pogoste v zimskih mesecih, seveda pa so zelo izpostavljeni tudi ljudje z atopijskim dermatitisom. Težave je mogoče tu načeloma rešiti z uporabo kakovostnega balzama za ustnice. Pazite le, da se boste izognili sestavinam, ki lahko povzročijo dodatno draženje. Pri močno razpokanih ustnicah so najboljša izbira čim bolj naravni izdelki brez nepotrebnih dodatkov. Včasih je pravzaprav vse, kar potrebujete, navaden vazelin.

Herpes

Mnogi ljudje, ki imajo ponavljajoče se težave s herpesom, opisujejo, da je pravzaprav eden prvih znakov, na podlagi katerih lahko predvidijo pojav herpesa, mravljinčenje oziroma žgečkajoč občutek v ustnicah. Če boste takrat, ko se pojavi mravljinčenje, čim hitreje uporabili protivirusno mazilo, lahko to pospeši celotni proces celjenja.

Poškodba živcev

Do poškodbe živcev lahko pride zaradi različnih razlogov. Pogosto gre za fizično poškodbo območja, na primer zaradi opekline. Ne glede na to, kaj je vzrok za poškodbo živcev, pa je lahko prav mravljinčenje v ustnicah, ki se pojavi nenadno in katerega intenzivnost se morda celo stopnjuje, zelo tipičen znak te težave. Obisk zdravnika je v tem primeru seveda zelo priporočen. Morda sicer ni prišlo do neposredne poškodbe živcev na ustnicah, vendar je možna poškodba t. i. kranialnih živcev, do katere lahko pride zaradi udarca v glavo ipd.

Kap

Kap je seveda eden najresnejših razlogov, ki se kažejo v obliki mravljinčenja ustnic. Gre za prekinjen dotok krvi do možganov, pri čemer so tipični simptomi še nenaden občutek šibkosti na eni strani telesa, izguba ravnotežja in občutek vrtoglavice, zmeda, težave z govorom, hud glavobol ter povešena polovica obraza. Simptome kapi je seveda zelo težko spregledati, verjetno odveč pa je dodajati, da je nujna takojšnja zdravniška oskrba.

Lupus

Lupus je posledica nepravilnega delovanja našega imunskega sistema. Gre za obolenje, ki lahko prizadene mnoge dele našega telesa, vključno z živci. Če je tkivo, ki obdaja živce, otečeno, lahko namreč pritisk zmanjša sposobnost živcev za prenašanje informacij. To se lahko med drugim kaže tudi v obliki mravljinčenja ustnic. Diagnosticiranje lupusa je sicer lahko precej težavno. Med bolj tipične simptome sodijo še težave z vidom, vrtoglavica, bolečina (predvsem v predelu obraza) in težave s povešanjem veke.

Raynaudov sindrom

Čeprav Raynaudov sindrom prizadene predvsem naše okončine, dlani in stopala, se lahko vplivi včasih kažejo tudi na ustnicah ter na jeziku. Močna skrčitev krvnih žil (zaradi mraza, stresa ipd.) privede do žgečkanja, mrazenja, mravljinčenja in celo otrplosti. Prizadeti del telesa se lahko obarva tudi belo ali modro.

Povejte svoje mnenje - kometirajte
Deli
Karmen Jordan

Karmen Jordan, diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.