Mnenja glede tega, ali je pametno jesti zajtrk ali ne, so že kar nekaj časa močno deljena. Pri tem imamo seveda v mislih tudi ali celo predvsem delitve znotraj prehranske stroke. Medtem ko nekateri zagovarjajo, da je zajtrk nujni obrok, ki prepreči, da bi čez dan prepogosto posegali po prigrizkih, spet drugi menijo, da to, ali jemo zajtrk ali ne, ni zares bistveno. Kaj torej drži? Nedavna študija, ki so jo izvedli britanski znanstveniki z univerze v mestu Bath, ponuja zelo zanimiv odgovor …
Polovica udeležencev jedla zajtrk, druga polovica se je postila …
Že v preteklosti je bilo izvedenih kar precej študij, ki so se ukvarjale s pomenom zajtrka za naše zdravje, počutje in telesno težo oziroma postavo. Tudi tu so si končne ugotovitve pogosto nasprotovale, vendar je šlo večinoma le za opazovalne študije. Tokrat pa so se znanstveniki odločili za malce drugačen pristop. Želeli so ugotoviti, kakšna natančno je povezava med našo telesno težo, metabolizmom in tem, ali jemo zajtrk ali ne. Raziskava je bila sicer manjša, saj je v njej sodelovalo le 49 udeležencev, ki so jih raziskovalci spremljali 6 tednov. Glede na indeks telesne mase bi bilo mogoče govoriti o dveh skupinah udeležencev – o vitkih in tistih s čezmerno telesno težo. Raziskava je potekala tako, da je del udeležencev (tako vitkih kot predebelih) 6 tednov vsak dan užival zajtrk, ki je imel cca. 350 kalorij, in sicer v 2 urah od bujenja, drugi del pa se je dopoldne postil. In kakšni so bili rezultati?
Ima zajtrk drugačen vpliv na vitke kot na tiste s povišano telesno težo?
Pred začetkom eksperimenta in po njem so raziskovalci natančno preverili kardiološko stanje udeležencev, stanje njihovega metabolizma, njihov apetit in razporeditev maščobe v njihovem telesu. Poleg tega pa so med samo raziskavo spremljali gene, ki regulirajo ključne beljakovine, ter odziv maščobnih celic na glukozo ob sproščanju inzulina. Izkazalo se je, da je pri vitkih ljudeh preskakovanje zajtrka pomenilo hitrejše kurjenje maščob oziroma hitrejši metabolizem. Do podobnega učinka pa po drugi strani ni prišlo pri pretežkih posameznikih. Končna ugotovitev je tako bila, da je lahko postenje do poldneva pravzaprav zelo koristno za tiste, ki so vitki oziroma ki imajo normalno telesno težo. Po drugi strani pa lahko preskakovanje zajtrka še poslabša stvari pri ljudeh, ki se že v osnovi bojujejo s povišano telesno težo.
V prihodnje nameravajo raziskovalci vključiti še več spremenljivk
Znanstveniki so sicer sami izpostavili, da je imela njihova raziskava nekaj omejitev. Ena izmed največjih je bila na primer ta, da so tisti udeleženci, za katere je bil zajtrk obvezen, jedli zajtrke, sestavljene iz visokega deleža ogljikovih hidratov. Ugotovitev tako ni mogoče preprosto prenesti na zajtrke z drugačno sestavo oziroma razmerjem med makrohranili. Poleg tega se raziskovalci zavedajo, da bodo morali pri nadaljnjih eksperimentih oziroma raziskavah vključiti tudi nekaj drugih dejavnikov – na primer, kako je to, ali uživamo zajtrk ali ne, povezano z nekaterimi drugimi vsakodnevnimi navadami, denimo s tem, kako fizično aktivni smo v povprečju.