Vsak nadarjen otrok skriva v sebi vsaj velik talent. A kako ga spodbuditi, da se bo razvil do popolnosti, se sprašujejo predvsem starši, ki želijo otroku nuditi kar najboljše možnosti za nadaljnje srečno in ustvarjalno življenje. Vendar je nadarjenost šele začetek. Da bomo v nečem res dobri, potrebujemo še vztrajnost, trdo delo in potrpežljivost.
Ko govorimo o talentih, bi pravzaprav morali govoriti o nadarjenosti, pravi mag. Betka Vrbovšek, univerzitetna diplomirana pedagoginja in ravnateljica vrtca Tončke Čečeve v Celju. Beseda talent je namreč tujka, ki izhaja iz latinske besede »talentum«, to pa slovenimo kot nadarjenost. Po njenih besedah jo težko prepoznamo in ocenimo. »Howard Gardner je razvil teorijo o sedmih vrstah nadarjenosti: besedni, prostorski, logično-matematični, glasbeni, telesnokinestetični, interpersonalni in intrapersonalni. Pozneje je dodal še naravoslovno. Ni nujno, da ima nadarjena oseba vse našteto, lahko je nadarjena samo na enem področju.« Kot vemo, pa je tradicionalni kazalnik nadarjenosti količnik inteligentnosti, ki je višji od 130. Med nadarjene uvrščamo tudi osebe, ki so pokazale visok potencial ali velik dosežek vsaj na enem področju.
Nadarjenost pri otrocih
Pri otrocih navadno ne delamo tradicionalnih testov inteligence, zato je nadarjenost težje prepoznati. »Pomembno je, da živi otrok v spodbudnem okolju, ki mu nudi veliko izkušenj, miselnih izzivov, ustvarjalnih možnosti, skratka okolju, v katerem bo lahko razvil svoje prirojene zmožnosti.« Pri tem ne smemo zanemariti dednostnih potencialov, ki jih je otrok prinesel na svet, okolje pa vpliva 50 ali 60 odstotkov na njegov razvoj. In kako vemo, da je naš otrok nadarjen? »Če gre za otroka, ki še obiskuje vrtec, je lahko znak nadarjenosti otrokova izrazita živahnost, raziskovalna radovednost, dober spomin, zgoden in razumljiv ter bogat govor. Sredi predšolskega obdobja opazimo ustvarjalnost, ki se lahko kaže na različnih področjih: na likovnem, glasbenem, tehničnem ali jezikovnem. Otrok hitro dojema zahtevnejša didaktična pravila, ima bogat besedni zaklad, je radoveden in željan novih informacij. Svoje interese uresničuje tako, da ne prihaja do konfliktov z drugimi otroki v skupini,« razlaga Betka Vrbovšek.
Spodbujanje talentov
Na razvoj nadarjenosti lahko vplivajo starši in vzgojitelji, ki pa ne delajo razlik med nadarjenimi in nenadarjenimi otroki, saj vsem otrokom koristi spodbudno učno okolje. Dobro je, da zanj izberemo kakovostni vrtec.
Slovenija sodi med redke države v Evropi, ki imajo enotne edukacijske vrtce že za otroke od enega leta dalje, kar je po mnenju sogovornice pomembna prednost. Javni vrtci v Sloveniji so torej vzgojno-izobraževalni zavodi, ki omogočajo predšolskim otrokom razvijati različne potenciale. »Kakovostni in fleksibilni kurikul, ki omogoča otrokom svobodno igro v urejenem okolju in sodelovanje pri raznih zanimivih načrtovanih dejavnostih, pri katerih lahko sodelujejo s svojimi zamislimi, nudi tudi nadarjenim otrokom dovolj izzivov za razvoj,« je prepričana Vrbovškova, ki opozarja, da ne smemo pozabiti na to, da samo nadarjenost v življenju ni dovolj. Nadarjenost ponuja možnost za uresničitev otrokovih potencialov. Otrok pa mora dodati še napor, trud, vztrajnost in trdo delo. In ko otrok postane šolar, dijak, študent in kasneje zaposleni, se trud, napor in vztrajnost še povečajo.
Koliko dejavnosti je dovolj
V zadnjih letih je postalo nekako modno, da otrok obiskuje vsaj en tuj jezik, igra inštrument in se ukvarja z enim ali dvema športoma. To pripelje do tega, da starši in otrok komaj lovijo svoje obveznosti in se prevažajo od ene aktivnosti do druge, zmanjkuje pa jim časa za ukvarjanje s samim seboj, kakovostne prijateljske odnose in polno družinsko življenje. Zato skupaj z otrokom skrbno izberite dejavnosti, ki jih bo obiskoval. Skušajte ugotoviti, kaj ga resnično zanima, in skupaj se odločite, katero aktivnost bo obiskoval, nato pa ga pri tem podpirajte. A odločitev naj velja vsaj do konca šolskega leta, saj se bo tako otrok naučil sprejemati odgovornost in posledice svojih odločitev.