Sodoben človek se dnevno sooča z izzivi, stresi, neprijetnimi situacijami. Življenjski stil sedenja za računalnikom je še dodaten kamen okoli vratu. Naše telo je pod večnim stresom in napetostjo, tako se med aktivnostjo, ki bi nas v resnici morala sprostiti in odpočiti od dela, še bolj utrudimo.
Kaj storiti, kako spočiti mišice?
Dnevno človek presedi za računalnikom in/ali tabličnim telefonom v službene in zasebne namene od 10-15 ur ali celo več. Časa nam čez dan primanjkuje za stvari kot so športne aktivnosti, branje, sproščanje, otroci oz. družina. Prav tako trpi tudi naše fizično in psihično zdravstveno stanje. »Zaradi stresnih in statičnih delovnih mest nastaja potreba po aktivnosti, zato se veliko ljudi zateka k športu oz. aktivnosti, ki pa je velikokrat opravljena hitro, v 20-40 minutah. Razlog za večni stres in utrujenost telesa tiči v telesni drži in uporabljanju enakih vzorcev gibanja. Zaradi vzorcev gibanja prihaja do bolečin v križu in vratu, migren, glavobola, stresa, slabega počutja, težav s prebavo in trebušno slinavko, do skeletnih deformacij ipd. Edina rešitev je da svoje življenjske navade, vzorce gibanja in delovanja spremenimo sami in se naučimo svojega nevtralnega položaja in gibanja,” se na naše vprašanje o rešitvi odzove Danila Tominc, dipl.fizioterapevtka v Fizioterapiji Fuchs.
Vloga stabilizatorjev trupa in vpliv na držo telesa
Rešitev za pravilno držo in boljši položaj telesnih segmentov je aktivacija jedra telesa. Kaj pa je jedro telesa? To so mišice, ki jim pravimo globoki stabilizatorji. Te mišice so pri večini populacije neaktivne (inhibirane), saj je njihovo delovanje drugačno kot pri ostalih dinamičnih mišičnih strukturah. Predvsem so povezane s položajem telesa, saj ga stabilizirajo oz. zadržujejo.
»Glavna prednost in naloga globokih stabilizatorjev je izboljšanje atletske/fizične zmogljivosti in preprečevanje nastanka poškodb povezanih z ledveno hrbtenico. Jedro telesa lahko opišemo kot mišično škatlo, ki jo s sprednje strani držijo globoka trebušna mišica, na hrbtu jo držijo globoke hrbtne mišice, dihalna mišica diafragma kot streha na vrhu in mišice medeničnega dna ter medeničnega obroča na dnu kot temelj. Znotraj te škatle je 29 mišic, ki pripomorejo k stabilizaciji hrbtenice, medenice in kinetične verige med gibanjem. Brez kontrole teh mišic bi postala naša hrbtenica mehanično nestabilna s kompresijsko silo okrog 90 N, kar je veliko manj kot je teža našega zgornjega dela telesa (ramenski obroč in vrat),« še poudari sogovornica.
Stabilizatorji trupa, ki jih lahko aktiviramo zavestno ter s pravilno in specifično telesno aktivnostjo, nam služijo v telesu kot »naravni varovalni steznik«. Pri aktivaciji jedra telesa je zelo pomemben položaj hrbtenice in medenice, ki mora biti nevtralen. Zavestna aktivacija je prva stopnja aktivacije jedra telesa. Ko je položaj pravilen se pripravite na stisk. Samega stiska se ni možno naučiti laično, saj je kompleksnejši. Zato je priporočljivo, da zaradi težjega zaznavanja osnove stabilizacije osvojite pod strokovni vodstvom usposobljenega terapevta, kakršna je Tominčeva.