Nizka porodna teža: Kako nadoknaditi zamujeno?

Nizka porodna teža je izraz, ki se uporablja za opisovanje dojenčkov, ki so rojeni s telesno težo manjšo od 2.500 gramov. Dojenčki z nizko porodno težo so veliko manjši od drugih otrok normalne telesne teže. Pogosto se nam zdi da je glava otroka z nizko porodno težo večja od ostalega telesa, mnogokrat so takšni dojenčki tudi zelo suhi.

Večina novorojenčkov ob rojstvu tehta nekje od 3000 do 4000 gramov, velikost dojenčka pa se večinoma giblje med 50 in 55 centimetrov.

Nizka porodna teža

Zakaj je nizka porodna teža težava?

Pri dojenčku z nizko porodno težo se lahko poveča tveganje za zaplete. Dojenčkovo majhno telo je zato šibkejše in ima lahko težave pri hranjenju, pridobivanju telesne teže v prvih mesecih po rojstvu ter se težje bori proti okužbam. Ker imajo tudi manj telesne maščobe, dojenčki z nizko porodno težo pogosto težje uravnavajo svojo telesno temperaturo.

Največ dojenčkov z nizko porodno težo se rodi prezgodaj, zato je težje ločevati med težavami, ki nastanejo zaradi nedonošenja. Na splošno velja, da nižja kot je porodna teža, večja je nevarnost za zaplete.

Nekaj pogostih težav pri otrocih z nizko porodno težo:

  • Nizka raven kisika v telesu ob rojstvu;
  • Nezmožnost vzdrževanja telesne temperature;
  • Težko hranjenje in pridobivanje teže;
  • Okužbe;
  • Težave z dihanjem, kot je respiratorni distresni sindrom dojenčka (respiratorna bolezen nedonošenčkov zaradi nerazvitih pljuč);
  • Nevrološke težave, kot je intraventrikularna krvavitev (krvavitev v možganih);
  • Gastrointestinalne težave, kot je nekrotizirajoči enterokolitis (resna bolezen črevesa, ki je pogosta pri nedonošenčkih);
  • Sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS).

Nizka porodna teža je lahko posledica večih dejavnikov

Do nizke porodne teže otroka lahko privede več dejavnikov, od materine bolezni ali okužbe, slabe prekrvljenosti posteljice, do podhranjenosti nosečnice, njenega kajenja, pitja alkohola in zlorabe drog. Slabša rast vpliva na trajne spremembe genov v nekaterih za inzulin občutljivih organih, kot so trebušna slinavka, jetra in skeletne mišice. Pred rojstvom lahko te spremembe pomagajo podhranjenemu plodu, da izrabi vsa razpoložljiva hranila, pozneje v življenju pa lahko privedejo tudi do nekaterih zdravstvenih težav, kot sta debelost in sladkorna bolezen.

Več možnosti za debelost v poznejših letih

Ste vedeli, da so otroci, ki se rodijo s prenizko telesno težo, pozneje bolj nagnjeni k nabiranju odvečnih kilogramov. Tako kažejo raziskave. Stare tete bi ob tem vedele povedati, da je to tudi edino logično, saj vendar mali »revčki« morajo nadoknaditi vse zamujeno. In če dvomite v to staro resnico, naj povemo, da so tudi znanstveniki prišli do podobnega odkritja.

Ugotovili so, da imajo dojenčki z nizko porodno težo višje ravni apetit spodbujajočih nevropeptidov v hipotalamusu, delu možganov, kjer je osrednje središče za nadzor apetita. Od tod torej tem otrokom večja težnja po zaužitju več kalorij. Z drugimi besedami, geni za ustvarjanje apetita so programirani, da bi otroci pojedli več in nadoknadili pomanjkanje prehrane, ki so jo izkusili v maternici.

Otrok z nizko porodno težo je torej že po naravi nagnjen k temu, da poje več in nadoknadi zamudo v rasti. Kalifornijski znanstveniki tudi opozarjajo, da se lahko take težnje, če otroku ne postavimo omejitev, končajo tudi s čezmerno težo oziroma debelostjo.

Preberite tudi: Prehrana dojenčka: Od dojenja do prehranjevanja malega bitja