Vedeli smo že, da prehrana z manj kalorij, pri čemer je pomembno, da ne trpi oskrba z nujnimi hranili, lahko do 40 odstotkov podaljša življenje muh, gliv in glodavcev. Nova ameriška raziskava pa je pokazala, da podobno kalorično omejevanje podaljša tudi življenje opic. Raziskovalci tako upajo, da bo odkritje mehanizmov, ki nasprotujejo procesom staranja, lahko nekoč pomagalo odložiti pojav nekaterih s starostjo povezanih bolezni in smrt tudi ljudem.
Pri opicah deluje
Opice, ki so imele v raziskavi 25 let kalorično omejeno prehrano, so v tem času umirale manj in so imele manj s starostjo povezanih bolezni. Kalorične omejitve, ki so že dokazano ugodno vplivale na dolgoživost nekaterih nižje razvitih živalskih vrst, so torej lahko ravno tako uspešne pri primatih.
Raziskovalci Univerze Winsconsin v Madisonu so v raziskavo vključili odrasle živali, pri katerih so najprej ugotovili, kakšne so njihove običajne prehranske potrebe. Potem so polovici kalorični vnos za 30 odstotkov zmanjšali. Učinki so bili še posebno očitni pri zapoznitvi razvoja sladkorne bolezni.
Obujeno upanje
Ko so leta 2012 iz ameriškega Nacionalnega inštituta za staranje (NIA) sporočili, da njihova raziskava, ki je zajela 120 opic, ni pokazala koristi kaloričnega omejevanja, se je že zdelo, da so tovrstni upi pokopani. A navidezna neuspešnost bi lahko bila posledica tega, da so tudi opice v kontrolni skupini pravzaprav prejemale manj hrane, kot bi jo morale (to potrjuje njihova manjša teža). Zato primerjava med obema skupinama ni prinesla tako očitnih razlik. Poleg tega je od 20 odraslih opic, ki so bile vključene v raziskavo, pet dočakalo nadvse častitljivo starost – čez 40 let, kar nakazuje, da jim je omejevanje kalorij vendarle prineslo koristi, menijo Wisconsinski raziskovalci.
Nekateri že jedo manj
Znanstveniki so dolgo želeli razumeti mehanizme, ki so v ozadju ugodnega vpliva kaloričnega omejevanja na dolgoživost. Prizadevajo si namreč tudi za razvoj zdravil, ki bi lahko vplivala na taiste mehanizme. Koristi omejevanja kalorij so verjetno povezani z reprogramirano presnovo oziroma varčnejšo uporabo energije. Omejena energija se na primer lahko namesto za gradnjo in rast novih celic, uporabi za obnovo starih.
In medtem ko znanstveniki razpravljajo, ali dieta sploh deluje ali ne, je kalorično omejevanje dobilo kar nekaj privržencev med navadnim prebivalstvom. Že pred dvema desetletjema so v želji po upočasnitvi staranja, manjšemu apnenju žil, preprečevanju kroničnih vnetij in ugodnih učinkov na možgane vnos kalorij za 30 odstotkov začeli na lastno pest omejevati prvi posamezniki.