Že konec 20. stoletja so postale teme povezane s področjem ekologije vse bolj popularne. Tako lahko vse pogosteje zasledimo razne diskusije in opozorila predvsem v povezavi z ekološkimi problemi.
Vendar povečini se vse skupaj posplošuje na raven družbe in opisuje iz neke distance in globalnega vidika, ki meri na prebivalstvo v celoti. Ravno zaradi tega se neredko zgodi, da kaj takšnega preberemo ali poslušamo, ampak to ne vpliva na naš dotedanji način življenja – po tem, ko revijo odložimo ali spletno stran zapremo, hitro pozabimo na to kar smo brali in zopet živimo naprej, ne da bi to novo védenje karkoli spremenilo.
To pomeni, da so številne razprave brezpredmetne in da je njihov cilj zgrešen. Zato je pomembno doseči to, da se kot posamezniki začnemo zavedati svoje pomembnosti, kajti vsak izmed nas lahko s svojim načinom življenja vpliva in prispeva k čistejšemu okolju in zmanjšanju vse bolj številnih okoljskih problemov, katerih povzročitelji smo ravno ljudje s svojim malomarnim načinom življenja.
Ravno zato, ker se o tem vedno govori precej na široko in preveč na splošno, moramo spremeniti logiko in začeti razmišljati o sebi in svoji vlogi v svetu.
Kaj lahko torej storimo kot posamezniki?
Vsak lahko stori veliko. Za začetek je dobro pomisliti na svoje življenjske navade in se jih začeti zavedati. Namreč navade so rutinski del našega vsakdanjika, nekaj, kar opravljamo brez večjega premisleka, na kar smo pač navajeni. Ekološka ozaveščenost, o kateri vse bolj pogosto govorimo, bi se morala kazati ravno skozi naše vsakodnevne navade. Če trdimo, da smo ekološko ozaveščeni, potem se mora to odražati skozi način našega življenja. Vendar tudi v primeru, ko se zavedamo, da nismo ravno najbolj zgledni »okoljevarstveniki«, zaenkrat še ni prepozno. Vsak izmed nas lahko premisli o svojih navadah in jih spremeni – zopet v svoj prid in za dobro celotnega planeta.
Sodeč po mnenju nekaterih strokovnjakov, se nam lahko vlaganje denarja in truda v varčevanje energije obrestuje bolj kakor recimo nakup delnic in vezava depozitov na banki, ob tem pa se zmanjša tudi škodljiv učinek na okolje, ki ga povzroča poraba energije.
Nekoliko idej, kako to doseči:
-
Tiskajte obojestransko, prazen del papirja pa izkoristite kot beležko.
-
Sami si pripravite sredstva za čiščenje.
Namesto kemijskih sredstev, ki jih kupimo v trgovini, lahko skrbimo za čistočo tal, polic, ploščic in drugih površin s pomočjo soli, limon, vinskega kisa, sode bikarbone in boraksa. Ob uporabi teh povsem neškodljivih snovi pa obenem vdihavamo manj strupene snovi.
-
Če že uporabljate votko, jo uporabite za druge namene.
Votka je sicer zelo močna alkoholna pijača, ki je precej popularna predvsem med mladostniki. Njeno pitje lahko povzroči številne težave, vendar lahko služi tudi kot uporabna stvar. Vsebuje alkohol in rastlinske sestavine, zato blagodejno odpravlja madeže na pohištvu in oblekah, poleg tega jo lahko uporabimo tudi kot naravno sredstvo proti žuželkam ter za omiljenje izpuščajev, ki so posledica strupenega bršljana in koprive.
-
Zmanjšajte mesečne stroške za nakup živil.
Z dražitvijo nafte se vse bolj višajo tudi cene živil. Temu smo priča iz leta v leto. Zato je dobro, da opazujemo, katera živila običajno ne porabimo do konca in mečemo stran. Teh potem v bodoče ne kupujemo več v takšnih količinah kot doslej. Dobro je, če se naučimo sami narediti kakšne drage omake in solate, namesto, da bi jih še naprej kupovali v trgovinah. S tem varčujemo, obenem pa točno vemo, kaj jemo, saj jed sami pripravimo.
-
Ne kupujte, raje si izposodite!
Če ste eden izmed tistih, ki kupuje številne knjige, zgoščenke, DVD-je in podobne zadeve, katere potem hitro pozabi in mu na policah nabirajo samo še prah, potem je naslednji nasvet izjemno uporaben ravno za vas. Najbolje je oceniti, kaj bomo dolgoročno uporabljali, vse ostalo pa si je bolje izposoditi iz knjižnic in videotek. S tem bomo še vedno zadovoljili svojo željo po branju, le da bomo hkrati varovali tudi okolje in združili prijetno s koristnim.
-
Uporabljajte javni prevoz
Promet je tisti sektor, v katerem izpusti najhitreje naraščajo, prispeva pa skoraj tretjino vseh toplogrednih plinov. Naslednji korak je torej pogostejša uporaba drugih oblik mobilnosti. Prevečkrat zaradi lenobe ali pomanjkanja časa uporabljamo avtomobile, namesto, da bi se odpravili s kolesom ali celo peš. Če ne gre drugače, je bolje uporabiti tudi vlak ali avtobus ter tako zmanjšati svoj vpliv na ozračje. Javni prevoz zmanjšuje emisije in potrebe po graditvi novih, dragih cest, ki promet spet povečujejo. Pri uporabi avtomobila pa bi morali biti pozorni predvsem na to, kako izkoriščamo to, kar nam nudi. Povprečen avto je predviden za štiri potnike, dejansko pa se v njem prevaža 1,3 osebe. To je drago, neracionalno in predvsem okolju škodljivo. S primernim načinom vožnje pa lahko zmanjšamo porabo goriva tudi do 30 %.
To so le nekateri nasveti. Ključno je zavedanje, da se ne smemo zanašati na razne sporazume, kot je recimo kjotski, kajti ti ne bodo rešili podnebja. K temu mora prispevati prav vsak od nas. Veliko stvari je, ki se zdijo preveč drobne, dejansko pa s tem, ko jih naredimo drugače, ogromno prispevamo. Sem sodijo recimo že povsem banalne stvari, kot je menjava navadne žarnice z varčno, ali pa odločitev za odhod v trgovino s kolesom in ne z avtomobilom.
To je morda zopet majhen korak za človeka, vendar ogromen za človeštvo.