Ekološko kmetovanje (v rabi so tudi izrazi »biološko« oziroma »organsko« kmetijstvo) je način gospodarjenja v skladu z naravnimi krogotoki. To pomeni, da je potrebno v tla vrniti tisto kar je iz njih vzeto. Gre za posebno obliko kmetovanja, ki vse bolj pridobiva na pomenu. Vendar to ni zgolj oblika kmetovanja, pač pa filozofija, način življenja in mišljenja. Predstavlja eno izmed rešitev ekoloških problemov sodobnega sveta, saj se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej.
Tako v poljedelstvu kot živinoreji poudarja preprečevanje težav namesto njihovega zdravljenja. Za zatiranje bolezni, plevela in škodljivcev uporabljajo naravna gnojila in škropiva, medtem ko je prepovedana uporaba umetnih gnojil in kemično-sintetičnih škropiv. Prav tako je prepovedana uporaba gensko spremenjenih organizmov in ionizirajočega sevanja. Pridelava in predelava potekata brez dodatkov kemičnih sestavin, ki uničujejo večino vitaminov in mineralov. Tako z ekološkimi živili zaužijemo vse kar živilo v celoti vsebuje in kar naše telo potrebuje. V živinoreji je prepovedano tudi krmljenje s kostno in krvno moko, uporaba hormonov in preventivna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali. Ekološke kmetije pa poudarjajo tudi dobro počutje živali, katerim je vsak dan potrebno zagotoviti izpust iz hleva, vsaj polovico leta pa tudi prosto gibanje na pašnikih, določene pa imajo tudi minimalne standarde glede hlevskih površin.
Intenzivno kmetijstvo, ki v svetu še vedno prevladuje, povzroča številne ekološke probleme. V njem se uporablja velike količine umetnih gnojil in raznih drugih kemikalij, s katerimi se onesnažujejo okolje, reke in vode, s tem pa tudi vsa živa bitja. Posledično je zaradi porušenega ravnovesja škodljivcev vse več in tako pridelana hrana je biološko siromašna, saj je v njej manj vitaminov in mineralov, kot jih ljudje potrebujemo. Pri živalih želijo v čim krajšem času doseči čim večji prirast mesa, zato v intenzivni živinoreji uporabljajo hormonske in kemične dodatke, ki pa potem preidejo tudi v človekovo telo.
V nasprotju s tem ekološko kmetovanje ohranja naravno kroženje snovi in energije, s čimer vzpostavlja naravno ravnovesje, ki prinaša številne prednosti in opozicijo intenzivnemu kmetijstvu.
Kako je v Sloveniji?
Od leta 1998 imamo tudi v Sloveniji prve kontrolirane ekološke kmetije, leta 1999 pa je bila ustanovljena Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS). Kmetije, ki so vpisane v register ekoloških kmetij, imajo certifikat, ki zagotavlja neoporečnost izdelkov, ki jih lahko pod oznako »ekološka živila« kupimo neposredno na ekoloških kmetijah, na eko tržnicah ali v večjih trgovinskih verigah. Njihove cene so višje od konvencionalnih predvsem zato, ker so donosi v rastlinski pridelavi večinoma nižji, prav tako pa je nižja tudi prireja v živinoreji.
Od takrat naprej njihovo število vsako leto intenzivno narašča. Takšna kmetija namreč zagotavlja zdravo in manj obremenjeno okolje, pripomore k zdravemu življenju vseh, ki tam živijo, omogoča večjo biološko raznovrstnost, manjšo porabo energije in snovi, ohranja naravno rodovitnost tal, ob tem pa omogoča tudi možnost dodatnega zaslužka v obliki turizma.
Tak način kmetovanja je primeren tako za večje kmetovalce kot tudi za manjše vrtičkarje. Tudi, če imamo manjši vrt oziroma njivo in svojih pridelkov ne bomo prodajali, se lahko držimo načel in skušamo doseči cilje ekološkega kmetijstva. Kljub temu, da bo s tem količina pridelka manjša, bomo skrbeli za okolje in zase. Z ekološkim kmetijstvom in vsemi njegovimi prednostmi bomo pripomogli k ohranjanju okolja in biološke raznovrstnosti, ob tem pa si zagotovili visoko kakovostno hrano, ki se poleg dragocenih hranil in antioksidantov ponaša tudi s polnim, drugačnim okusom.