Poškodovan sem bil v prometni nesreči. Še preden sem bil odpuščen iz bolnišnice, se je pri meni oglasil pravni zastopnik nekega zasebnega podjetja in mi predlagal urejanje odškodninskih zahtevkov. Zastopnik je bil natančno seznanjen z vsemi podrobnostmi moje bolezni in tekoče medicinske dokumentacije. Sam podatkov nisem posredoval nikomur. Ali sme zdravnik brez moje vednosti moje medicinske podatke posredovati zasebnikom? Ali sme to storiti kdo iz administracije?
Vsi bolniki imajo pravico do zasebnosti in do razumnih pričakovanj, da bodo vsi zdravstveni ter ostali delavci v ustanovi strogo varovali zasebnost njihov podatkov. Bolnikova pravica do zasebnosti in profesionalna dolžnost varovanja zaupnosti velja ne glede na obliko, v kateri so podatki shranjeni ali preneseni (na primer elektronski zapis, fotografija, biološki vzorec ipd). Bolnikova pravica do zasebnosti je zavarovana s številnimi zakoni. Za zdravnike veljajo dodatno tudi uredbe Kodeksa medicinske deontologije Slovenije. Zdravnik je dolžan varovati poklicno skrivnost.
Za poklicno skrivnost se šteje vse, kar zdravnik in zdravstveno osebje pri opravljanju svojega poklica zvedo o bolniku ter o njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah, pa tudi vse informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni. Zdravnik je dolžan varovati poklicno skrivnost tudi do družinskih članov bolnika in tudi po bolnikovi smrti. Zdravnik je razrešen poklicne molčečnosti načelno le v primerih, če na to pristane bolnik ali če je to nujno potrebno za dobrobit bolnika, njegovo družino ali družbo oziroma, če tako določajo z zakonom sprejete posebne določbe, pri čemer ni nobenih posebnih zakonskih določil, ki bi dovoljevale sporočanje podatkov brez bolnikove vednosti tržno naravnanim podjetjem. V primerih, ko bolnik zdravnika odveže dolžnosti poklicne molčečnosti, bo zdravnik pretehtal, kaj od sporočenega bi bolniku lahko škodovalo in katere podatke bo zadržal v tajnosti. Vsebinsko veljajo enaka določila za vse zaposlene v zdravstvenem varstvu in za vse zdravstvene ustanove.
Zakon o bolnikovih pravicah (ZPacP, 45.člen) izrecno navaja, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o bolniku, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb. Dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki zaradi narave njihovega dela dosegljivi, razreši zgolj bolnik. Zdravnik lahko načelno sporoči informacije o zdravstvenem stanju bolnika brez njegove privolitve le v izjemnih primerih, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb.
ZPacP prav tako izrecno navaja (46.člen), da morajo izvajalci zdravstvenih storitev vsak ugotovljeni ali sporočeni primer nedovoljenega sporočanja ali druge nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu, ne glede na voljo pacienta, posebej raziskati in ugotoviti morebitno odgovornost zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev ali drugih oseb ter primer pisno dokumentirati. O tem morajo obvestiti bolnika, pristojnega zastopnika bolnikovih pravic in urad Informacijske pooblaščenke.
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) dodatno pravi, da je mogoče občutljive osebne podatke obdelovati le na podlagi osebne privolitve posameznika, pri čemer mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (torej tudi morebitnim posredovanjem podatkov). Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. To velja tudi za različne oblike prenosa podatkov (na primer po elektronskih telekomunikacijah, kjer zakon izrecno zahteva, da je med prenosom zagotovljena nečitljivost oziroma neprepoznavnost podatkov). Dolžnost varovanja osebnih podatkov ZVOP nalaga neposredno upravljavcem osebnih podatkov. Ti so tudi odgovorni za morebitne kršitve.
Na tem mestu kajpak ni mogoče navesti vseh zakonov in niti ne vseh zakonskih določil, ki urejajo področje varovanja osebnih podatkov. Zakonodajalec je temu področju prav zaradi njegove občutljivosti namenil posebno pozornost in ga obravnavajo številna zakonska določila. Pomembno je dejstvo, da je primer, ki ste ga navedli, v nasprotju s kar nekaj zakonskimi uredbami. Le-te urejajo tudi sodno varstvo pravic posameznika v vseh primerih, ko so bile kršene njegove pravice. Če se boste odločili za pravno ukrepanje zoper kršitve in kršitelje, vam svetujemo posvet z odvetnikom.