Nosečnice, ki še niso rodile, se pogosto sprašujejo, kako sploh vedeti, kdaj se začne porod. V takšnih primerih se pogosto zgodi, da se v bolnišnico odpravijo prezgodaj, saj jih prestrašijo določeni znaki, ki bi lahko pomenili začetek poroda.
Znaki bližajočega poroda
Poskusili bomo odgovoriti na najpogostejša vprašanja, povezana z začetkom poroda, in vam tako pomagati pri razlikovanju med lažnimi in pravimi znaki bližajočega poroda.
Zagozditev ali spuščanje ploda
Pred porodom se plod običajno spusti nekoliko nižje proti medenici. To se lahko zgodi tik pred porodom, včasih pa tudi nekaj tednov prej, predvsem če je to vaša prva nosečnost. Ker maternica tako močneje pritisne mehur, boste morda opazili, da je postala potreba po uriniranju na koncu nosečnosti še posebej pogosta.
Odluščenje čepa sluzi
Med nosečnostjo ima čep, sestavljen iz sluzi, ki se nahaja na spodnjem delu materničnega vratu, nalogo, da preprečuje vdor bakterij. Ko se začne maternični vrat razpirati, kar je prav tako znak približevanja poroda, se čep pogosto izloči, in sicer v obliki sluzi, ki je lahko različnih barv. Včasih je sluz prozorna, v nekaterih primerih pa rožnata ali celo rahlo rdeča, kadar je prisotne tudi malce krvi. Odluščenje čepa je sicer znak, da bo do poroda prišlo kmalu, vendar je težko napovedati, koliko časa bo potrebnega. Tako je smiselno, da ste pozorni tudi na druge znake in da zgolj odluščenje čepa ne povzroči prevelike panike, seveda če količina izločene sluzi ni prevelika. V nekaterih primerih se lahko namreč zgodi, da se čep izloči tudi več tednov pred porodom.
Odtekanje plodovnice
Predrtje amnijske membrane, nekakšne vrečke, napolnjene s tekočino, ki med nosečnostjo obdaja otroka, lahko občutite kot nenaden izliv tekočine ali kot počasnejši, enakomeren curek. Tekočina je običajno prozorna in brez vonja. Če pride do odtekanja plodovnice, si zapišite čas, ko se je to zgodilo, približno količino tekočine, ki se je izločila, in lastnosti te tekočine oziroma plodovnice. Ti podatki bodo namreč pomagali vašemu zdravniku oziroma ginekologu pri oceni situacije, na podlagi česar vam bo lažje posredoval navodila glede nadaljnjega ukrepanja. V mislih morate imeti tudi to, da do predrtja amnijske membrane oziroma odtekanja plodovnice včasih ne pride samodejno, čeprav se je porod že začel. Tako morajo v nekaterih primerih zdravniki predreti membrano v bolnišnici.
Popadki in znaki začetka poroda
Najbolj tipičen znak začetka poroda so zagotovo popadki. Med popadki trebuh pogosto otrdi, medtem ko se v času med dvema popadkoma spet zmehča, saj se maternica sprosti. Pri tem je treba opozoriti tudi na to, da vsaka ženska občuti popadke nekoliko drugače. Tudi če ste že rodili, so lahko ob naslednji nosečnosti popadki drugačni, kot so bili prvič. Najpogosteje sicer popadke spremlja nelagodje/bolečina v spodnjem delu trebuha in v hrbtu, poveča pa se tudi pritisk na medenico.
Popadki se običajno širijo v nekakšnih valovih, od vrha maternice navzdol. Mnoge ženske na primer opisujejo popadke kot zelo močne menstrualne krče. Medtem ko se t. i. lažni popadki umirijo, če zamenjate pozicijo oziroma se poskusite sprostiti, pa to ne velja za prave popadke. Seveda pa se lahko, kljub temu da so sami popadki pogosto precej neprijetni, sprostite v vmesnem času, kar vam bo pomagalo tudi pri tem, da boste lažje predihali naslednji popadek.
Kakšna je razlika med pravimi in t. i. Braxton-Hicksovimi popadki?
Včasih lahko pred pravimi nosečnice doživijo tudi lažne popadke, imenovane Braxton-Hicksovi popadki. Gre za dokaj običajen pojav, ki ni razlog za zaskrbljenost in do katerega lahko pride že v drugem trimesečju, čeprav so Braxton-Hicksovi popadki najbolj značilni za tretje trimesečje. Ti »popadki« se pogosto razumejo tudi kot nekakšna priprava vašega telesa na prave popadke oziroma na porod.
Najboljši opis Braxton-Hicksovih popadkov bi bil lahko ta, da prihaja do zategovanja v trebušnem predelu, ki pa samo od sebe izzveni. Za lažne popadke je značilno tudi to, da se intervali med njimi ne skrajšujejo, prav tako pa popadki ne postanejo intenzivnejši, če hodite oziroma se premikate. Še eden od znakov, da gre pravzaprav za lažne popadke, je ta, da se čas trajanja posameznega popadka ne podaljšuje, ne povečuje pa se niti intenzivnost popadkov.
Kako vedeti, da se je porod res začel?
Priporočamo vam, da začnete z beleženjem časa popadkov. Zapisujte, kdaj se posamezni popadek začne in kdaj konča. Pri beleženju vam lahko seveda pomaga tudi kdo drug. Pomembni so predvsem časovni intervali med popadki. Sprva je lahko med posameznimi popadki tudi od 15 do 20 minut razmika. V tem primeru je do poroda verjetno še precej daleč. Postopoma postajajo popadki vse pogostejši, na koncu pa je lahko razmik med njimi tudi krajši od 5 minut.
O aktivnem porodu običajno govorimo, ko so popadki zelo intenzivni in trajajo od 45 do 60 sekund, med njimi pa so 3 ali 4 minute časovnega razmika. V prvi, t. i. latentni fazi poroda še ni nujno, da ste v bolnišnici oziroma porodnišnici. Običajno nosečnicam celo bolj ustreza, da so doma in se poskušajo zamotiti z aktivnostmi, ki jih sproščajo. Pomembno je namreč, da hranite energijo za aktivno fazo poroda, saj jo boste zagotovo potrebovali. Seveda pa je v primeru, da niste povsem prepričani, ali je to, kar se vam dogaja, normalen sestavni del poroda, priporočljivo, da pokličete zdravnika, ki bo najlažje ocenil, ali je že nastopil čas, da se odpravite v porodnišnico.
Preberite tudi: Porod: Ko nas obišče novi družinski član