Se pripravljate na porod? Če ne že prej, pa med nosečnostjo vsaka ženska razmišlja o porodu in veliko jih je, ki se, vsaj prvega, bojijo. Vsega se sicer ne da predvideti, vendar pa vsekakor veliko pomaga, da se pozanimate o poteku poroda, o možnih zapletih, pa tudi o tem kako lahko zmanjšate bolečine, ki se jim pri porodu pač ne morete popolnoma izogniti.
Prihod v porodnišnico
Ob prihodu nosečnice v porodnišnico se posname CTG (kardiotokograf), s katerim se ugotavlja napetost trebušne stene in utrip ploda. Ginekolog opravi pregled, s katerim ugotavlja odprtost materničnega ustja in njegovo konsistenco, debelino materničnega vratu, stanje plodovnega mehurja in stanje glavice, nosečnici pa se izmeri temperatura in krvni pritisk, z zunanjimi prijemi pa se tudi otipa položaj otroka. Na koncu sledi še klistir in po želji tudi britje.
Med porodom
Porod spremlja babica, če pa se pojavijo težave, porodnico pregleduje ginekolog. Med porodom se spremlja krvavitev in konsistenco maternice.
Porod sam ima latentno in aktivno fazo, slednja pa se deli še na tri porodne dobe.
Latentna faza poroda traja nekako 24 ur, v tem času pa se maternični vrat zmehča in se prične odpirati. Spremljajoči popadki niso močni in ženske, ki so rodile že kdaj prej, jih pogosto sploh ne čutijo.
Sledi aktivna faza poroda s tremi porodnimi dobami. Prva porodna doba je najdaljša in v tem času se mora maternično ustje razširiti do 10 centimetrov (ponavadi se odpira po 1 centimeter na uro). Spremljajoči popadki vplivajo na odpiranje materničnega vratu in spuščanje vodilnega plodovnega dela navzdol. Na začetku te faze se na pol ure pojavita dva ali trije popadki, to pa se stopnjuje v dva do tri (ali več) na deset minut, popadki pa so vedno bolj močni in enakomerni. Posamezni popadek traja od 30 do 60 sekund.
Druga porodna doba (krajša od prve) se začne, ko se maternično ustje popolnoma odpre. Na 15 minut se zvrsti 6 do 7 popadkov, s pomočjo katerih se otrok skozi porodni kanal počasi rojeva. Pomoč pri iztiskanju otroka je pritiskanje s pomočjo trebušnih mišic. Mati mora pritiskati le ob popadku, če ne po nepotrebnem porablja svojo energijo in lahko celo podaljša porodno dobo. V tretji porodni dobi se iz telesa iztisne posteljica in zelo pomembno je, da iz telesa pride cela, saj lahko deli, ki ostanejo v telesu, povzročajo zaplete. Posteljica in plodovi ovoji so skrbno pregledani, da se ugotovijo morebitne pomanjkljivosti. Sledi še tri urna doba v času katere je porodnica pod nadzorom, saj so v tem času zapleti najpogostejši.
Koliko časa traja porod?
Porod je hitrejši, če je nosečnica že kdaj prej rodila, če je sproščena, ter če je otrok obrnjen z glavico navzdol. Porodnice z drobno postavo in ozko medenico rojevajo ponavadi dlje, prav tako ženske, ki jih je strah. Tudi če je otrok obrnjen narobe ali pa se mora močno zasukati, ter če je maternica raztegnjena, to pomeni daljšo porodno dobo.
Zapleti pri porodu
Najhujši zaplet je smrt matere ali otroka. V modernih družbah znašata neonatalna umrljivost novorojenčkov (do 28 dni po porodu) in perinatalna umrljivost (do 28. tedna nosečnosti) okoli 1%, v manj razvitih družbah pa je odstotek višji. Smrt matere se zgodi enkrat na 1800 porodov. Za smrt ploda je najbolj nevaren prezgodnji porod, saj to pomeni nizko porodno težo in s tem višje tveganje za neonatalno smrt ter nevrološke in pljučne motnje.
Nekateri možni zapleti ob porodu so, da porod ne napreduje, obilna krvavitev porodnice med ali po porodu, povišan ali preveč znižan plodov utrip, porodni prisad ali pa plodova izločitev porodne smole v plodovnico.
Porodne bolečine in njihovo zmanjševanje
Nekatere ženske bolečine ob porodu prenašajo zelo težko, spet druge brez večjih težav. V prvi vrsti je to odvisno od porodnice same, od njenega praga bolečine ter stopnje strahu. Seveda so bolečine odvisne tudi od števila predhodnih porodov, položaja pri porodu ter drugih dejavnikov.
Porodnica lahko za zmanjšanje bolečine zaprosi za omamilo, ki ga dobi z injekcijo v žilo ali mišico. Bolečine ta postopek popolnoma ne otopi, saj bi bili v primeru tolikšnega odmerka stranski učinki prenevarni za mater in otroka (slabši popadki, depresija, slabost, pri otroku pa spremembo bitja srca in podobno). Med popadki lahko porodnica seže tudi po dušikovem oksidulu, ki ga vdihava preko maske. Dobra stran tega omamila je, da bolnica ostaja pri zavesti ter popadki niso blažji, slaba stran pa je, da bolečine ne zmanjša dovolj, poleg tega pa lahko povzroča slabost.
Porod in epiduralna anestezija
Zelo priljubljen način za blaženje bolečin je epiduralna anestezija, pri kateri se zdravilo vbrizga v hrbtenični kanal, bolečine pa ob uporabi porodnica skoraj ne čuti več. Stranski učinki se lahko pojavijo po porodu v obliki glavobolov in bolečinah v hrbtu, vendar do tega prihaja vse redkeje. Epiduralna anestezija ne pride v poštev pri vseh porodnicah (odvisno od zdravstvenega stanja), pa tudi na voljo ni v vseh porodnišnicah.
Pomoč pri lajšanju bolečin nudijo tudi različni položaji porodnice-v nekaterih legah je bolečina manjša, vsaka porodnica, pa mora poiskati najbolj primerno zase, velikokrat to storijo popolnoma instinktivno. Tudi hoja,masaža, meditacija in sproščanje ugodno vplivajo na prenašanje ali celo blaženje bolečine, ne smemo pa pozabiti tudi na pravilno dihanje.