Zakaj otroci grizejo? To je vprašanje, s katerim se sooča veliko staršev, vzgojiteljev in skrbnikov, ko se soočijo s to neprijetno obliko vedenja pri otrocih. Grizenje je naraven, a pogosto zaskrbljujoč pojav pri malčkih in otrocih, ki lahko povzroči stisko tako za grizajoče otroke kot tudi za tiste, ki so tarča tega vedenja.
Seveda je vsak otrok svet zase in se razvija malce po svoje. Tako tudi glede pojava prvih zob ne moremo določiti nekih trdnih mejnikov, ki bi veljali za vse. Nekaterim zobje kukajo na plan že ob samem rojstvu, medtem ko so drugi brez njih vse do prvega rojstnega dne. A malce vas lahko vendarle pripravimo na to, kakšen je vrstni red, in svetujemo, kako ravnati.
Pred rojstvom, pri šestih ali sedmih tednih nosečnosti, se pri zarodku oblikuje tkivo, imenovano dentalna lamina ali zobna letvica, iz katerega se do 20. tedna oblikujejo brsti mlečnih zob in za njimi že nastajajo tudi brsti drugih zob. Do 36. tedna dlesni otrdijo, in čeprav bo prvi zob morda pokukal skoznje šele čez pol leta, so dlesni dovolj trdne, da že lahko malce “ugriznejo”.
Ob rojstvu so zobje že oblikovani, a ostajajo skriti v čeljusti. Le eden na 2000 otrok že ob rojstvu kaže zobek, ki lahko povzroča težave doječim materam.
Razlogi, zakaj otroci grizejo
Grizenje pri otrocih je lahko posledica različnih dejavnikov, ki se razlikujejo glede na starost, razvojno stopnjo in okoliščine. Tukaj so nekateri najpogostejši razlogi, zakaj otroci grizejo:
Raziskovanje in učenje
Pri majhnih otrocih, zlasti dojenčkih in malčkih, je grizenje pogosto del raziskovanja sveta. Usta so ena izmed prvih in najbolj občutljivih čutilnih organov, zato otroci pogosto uporabljajo usta za raziskovanje predmetov okoli sebe. Grizenje je način, kako spoznavajo teksture, oblike in okuse. Ta faza je običajno kratkotrajna in se pojavlja predvsem med izraščanjem zob, ko otroci iščejo olajšanje za srbenje in nelagodje.
Izražanje čustev
Otroci pogosto grizejo kot način izražanja čustev, zlasti kadar še ne znajo verbalizirati svojih občutkov. Grizenje je lahko reakcija na frustracijo, jezo, veselje ali celo navdušenje. Na primer, otrok, ki se počuti preobremenjenega ali razočaranega, lahko ugrizne kot način, da izrazi svoja čustva. To vedenje se lahko pojavi tudi pri otrocih, ki se soočajo s spremembami, kot so prihod novega sorojenca, selitev ali sprememba v dnevni rutini.
Iskanje pozornosti
Nekateri otroci grizejo, da bi pritegnili pozornost odraslih. Čeprav je ta oblika vedenja negativna, otroci hitro ugotovijo, da grizenje pritegne pozornost staršev ali skrbnikov, tudi če je ta pozornost negativna. To vedenje je lahko še posebej izrazito pri otrocih, ki se počutijo zanemarjene ali želijo biti v središču pozornosti.
Samoobramba ali zaščita
V nekaterih primerih otroci grizejo kot način samoobrambe ali zaščite. To se lahko zgodi, kadar se počutijo ogrožene ali ko se znajdejo v konfliktnih situacijah z drugimi otroki. Grizenje je lahko tudi odziv na občutek pomanjkanja nadzora nad situacijo, zlasti kadar otrok še nima razvite sposobnosti reševanja konfliktov na bolj konstruktiven način.
3 do 6 mesecev stari dojenčki se lahko slinijo zaradi različnih razlogov, a izraščanje zob je v tej starosti gotovo med pogostejšimi. Navadno najprej na plan pride spodnji srednji zob, ki mu sledita oba zgornja in potem še njuna soseda. Vendar ni nič nenavadnega, če prvih zobkov v tem obdobju še ni, in tudi če se pojavijo v drugačnem vrstnem redu. Pri izraščanju zob v nasprotju s splošnim prepričanjem otrokova temperatura ne zraste, morda le malenkost, in slabo počutje je običajno znak kakšne druge težave.
6 do 8 mesecev je pogosto čas, ko se pojavijo prvi mlečni zobje, skoraj vedno je prvi spodnji sekalec. Verjetno bodo kmalu na dan začeli prihajati tudi drugi, če niso že prej. Nega in higiena zob se začneta takoj, ko prvi pokuka na plan. Uporabite zobno ščetko za dojenčke ali posebni nastavek za na prst.
8 do 12 mesecev se zobkom pridružita srednja zgornja sekalca. Pri deklicah se zobje običajno pojavijo prej kot pri fantih.
9 do 13 mesecev je otrok na dobri poti k sijočemu nasmehu. Zgornji sekalci se popolnijo.
10 do 16 mesecev sta na vrsti še spodnja dva manjkajoča sekalca. To pomeni, da imajo v povprečju malčki zdaj že osem zob. Ne glede na število, jih pridno ščetkajte.
12 do 18 mesecev lahko otročka že začnemo navduševati za samostojno čiščenje zob, ki bo postalo pomembna življenjska navada. V tej fazi njegovo delo še dopolnjujemo. Uporabljajmo otroško zobno pasto z manj fluorida, kajti zagotovo je bo šlo nekaj tudi po grlu navzdol.
13 do 19 mesecev je čas, da se dogajanje premakne še v zadnje dele ust. Prihajajo prvi kočniki, zgornji in spodnji. Ti so večji in njihov prihod je lahko malce boleč, tako za otroka kot tudi za vas, saj je razdražljivost nalezljiva.
16 do 22 mesecev sledijo še špičasti podočniki. Naj vas “ostrina” ne prestraši, da bi opustili redno čiščenje.
18 do 24 mesecev je vaš skoraj dvoletnik bo skušal na vsakem koraku uveljavljati svojo neodvisnost in vsako umivanje zob lahko postane bitka. Poskusite se temu izogniti. Morda je že čas tudi za obisk zobozdravnika. Tudi na redne preglede se bo treba navaditi.
2 leti je že čas za obisk pri zobozdravniku, če ste z njim do sedaj odlašali. Med drugim in tretjim letom bo najverjetneje svoje mesto našlo že vseh 20 mlečnih zob. Vsakdanja rutina njihovega umivanja bo vse pomembnejša, če želite zagotoviti, da se razvije v zdravo življenjsko navado. Ker je to čas osamosvajanja, je prav, da otroku pustite, da si zobe umiva sam in da pri tem uporabi le malenkost zobne paste. Za dosego dobre higiene jih boste morali za njim še vedno počistiti še sami.
25 do 33 mesecev se pojavijo še zadnji in največji zobje. Tu so zadnji kočniki in dobili smo popolno mlečno zobovje, ki šteje 20 zob. Otrok mora redno obiskovati zobozdravnika. V vmesnem času pa si mora zobe umivati vsaj dvakrat na dan. Poskusite se izogniti prevelikim količinam sladkarij. Poskusite jih čim bolj omejiti na običajne obroke, medtem ko naj bodo vmesni prigrizki raje iz sira in krekerjev, koščka kruha ali sadja.
4 leta je čas, ko bodo med otrokovimi zobmi nastajale luknje. Vrzeli omogočijo, da pozneje pravilno izrastejo stalni zobje. Hodite z otrokom na redne preglede in ga spodbujajte k rednemu umivanju zob po vsakem obroku. Ne pozabite, tudi sokovi lahko vsebujejo veliko sladkorja, ne le hrana, zato jih otroku raje redčite oziroma ga poskusite navaditi na pitje navadne vode. Čeprav bo morda minilo še leto ali dve, preden bodo prvi mlečni zobje izpadli in jih bodo zamenjali stalni, je dobra skrb za prve prav tako pomembna kot bo pozneje za druge.
6 do 7 let se prvi mlečni zobje začenjajo majati in nazadnje izpadejo. Najpogosteje najprej spodnji srednji sekalec. Pravzaprav mlečni zobje ne izpadejo sami, ven jih potisnejo stalni zobje, ki že izraščajo spodaj, saj zaradi njihovega pritiska korenina mlečnega zoba razpade in zob se ne drži več. Nastopi čas za zobne miške.
7 do 8 let se mlečni zobje poslavljajo po podobnem vrstnem redu, kot so se pojavljali – najprej sprednji in vse do zadnjih.
9 do 13 let je čas, ko mlečni zobje odidejo, se njihovi nasledniki zdijo sprva smešno veliki. Tudi osem čisto novih ličnikov zasede prostor.
14 do 23 let do zgodnjih dvajsetih let je na svojem mestu 28 stalnih zob, potem pa se lahko čisto zadaj pojavijo še dodatni štirje kočniki, ki jim rečemo tudi modrostni zobje, in tako je vseh skupaj 32.
