Pigmentne spremembe na koži – največ jih naredi sonce

Izrazitost pigmentnih sprememb je tako kot osnovna barva kože in las bolj ali manj prirojena. Določa jo količina kožnega pigmenta melanina, ki nastaja v melanocitih, celicah v pokožnici (epidermisu). Na barvo kože vplivajo še hormoni, izpostavljenost sončnim žarkom in umetnim virom ultravijoličnih žarkov. Nekaj sončnih žarkov potrebujemo za sintezo vitamina D, a lahko so tudi škodljivi, zato potrebujemo proti njim zaščito. Vloga melanina je predvsem zaščita globljih tkiv in kože pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem, ki je v večjih količinah rakotvorno in zaviralno vpliva na imunski sistem.

Rezidualna hipopigmentacija
Rjavkaste lise po vratu, hrbtu in ramenih lahko nastanejo zaradi okužbe z glivo kvasovko. Po zdravljenju se spremenijo v bele in izginejo ob naslednjem sončenju.

V evoluciji so se razvili različni tipi obarvanosti kože. Bela koža je morda posledica prilagoditve v geografsko zmernem pasu, ki omogoča nastajanje več vitamina D, nujno potrebnega za presnovo kalcija in fosforja v telesu. V koži temnopoltih se namreč vitamin D tvori slabše. Po drugi strani je lahko tudi črna koža posledica prilagoditve na večjo količino sončnih žarkov in pomeni manjše tveganje za kožnega raka. Vendar koža ni vedno enakomerno obarvana, na njej se pri vseh ljudeh pojavljajo pigmentne spremembe, ki so lahko bolj ali manj moteče. Če jih želimo odstraniti, je prav, da jih najprej pregleda zdravnik, saj se namreč tudi za na pogled nedolžno liso včasih skrivajo resnejše spremembe. Zdravnik bo predlagal tudi najustreznejši način odstranjevanja. Lise so lahko posledica prevelike obarvanosti (hiperpigmentacija), pomanjkanja barvila (hipopigmentacija) ali njegove odsotnosti. Poglejmo nekatere najpogostejše pigmentne spremembe na koži.

Melazma

Melazma je rjavkasta lisa, ki je ena najpogostejših hiperpigmentacij. Najpogosteje se pojavi na obrazu, a lahko tudi drugje po telesu. Nastane pod vplivom hormonov v nosečnosti ali ob jemanju hormonskih kontracepcijskih sredstev, če smo k temu dedno nagnjeni in če smo izpostavljeni sončnim žarkom. Lise so lahko različno velike, vse do takšnih, ki zajemajo večino obraza.

Melazma
Melazma se najpogosteje pojavi na obrazu.

Če nastane v nosečnosti, lahko melazma po porodu tudi spontano zbledi. Kadar ne izgine sama, lahko za razbarvanje uporabimo belilne kreme, ki vsebujejo dva do štiri odstotke hidrokinona (lahko v kombinaciji z 0,025-odstotnim tretioninom). Pomaga lahko tudi 15- do 20-odstotna azelaična kislina ali alfahidroksi kislina, ki v nižjih koncentracijah povzroča povrhnje luščenje (piling) kože. Tudi na slovenskem tržišču je več vrst pripravkov z omenjenimi snovmi v različnih kombinacijah.

Starostne pege

Precej neprijetne so tudi okrogle ali ovalne rjave lise predvsem po rokah, golenih in obrazu ter po drugih svetlobi izpostavljenih predelih telesa pri starejših ljudeh in ljudeh srednjih let. To so starostne pege (lentigo senilis). Včasih so hrapave in iz njih se razvijejo rjavkaste bradavičaste tvorbe (seboroična oziroma senilna keratoza).

Tudi tu ima najpomembnejšo vlogo pri nastanku pretirano izpostavljanje soncu v teku življenja in od tod izhaja še eno poimenovanje zanje – solarni lentigo. V redkih primerih se na omenjenih pegah pojavi kožni rak, zato je pred odstranjevanjem potreben pregled pri zdravniku.

Možnosti odstranjevanja je več. Lahko uporabljamo zgoraj omenjene različne belilne kreme ali krioterapijo (zamrzovanje) s tekočim dušikom. Laserskega odstranjevanja ne priporočamo. Če pege prerastejo v keratozo, je najbolj smiselno in preprosto odstranjevanje s tekočim dušikom pri dermatologu.

Spremembe, ki minejo

Prehodna obarvanost kože lahko nastane po različnih vnetjih (ekcemi, luskavica, krioterapija bradavic in podobno) in kot posledica kroničnega drgnjenja (s pasovi, modrčki). Vnetju ali poškodbi kože lahko sledi prehodna izguba barve. V omenjenih primerih je najbolje počakati, da sprememba spontano izzveni. V tem času si lahko pomagamo s prekrivno kozmetiko (puder, barvna krema), če so spremembe vidne in nas zelo motijo.

Kvasovke

Rjavkaste lise po vratu, hrbtu in ramenih lahko nastanejo tudi zaradi okužbe z glivo kvasovko Malassezia furfur. Glive so na teh predelih sicer normalno prisotne v manjših količinah, vendar se v ugodnih pogojih (pretirano znojenje, jemanje antibiotikov, sladkorna bolezen) preveč namnožijo in povzročajo blago vnetje. Za omenjene spremembe je značilno drobno luščenje. Običajno zadošča zdravljenje z lokalnim antimikotikom tri do štiri tedne. Rjave lise se spremenijo v bele, ki izginejo ob naslednjem sončenju.

Vitiligo: bele lise

Med najbolj trdovratne pridobljene hipopigmentacije spada vitiligo. Pri njem postopno odmirajo melanociti, ki sicer tvorijo pigment melanin in ga v posebnih mehurčkih (melanosomih) prenesejo v ostale celice povrhnjice (keratinocite). Ostro omejene bele lise se najpogosteje pojavijo po obrazu in rokah, a lahko tudi drugje po telesu. Zajemajo različno velike površine, včasih celo celotno površino kože in las ter dlak (poliosis).

vitiligo
Vitiligo je najbolj trdovratna pridobljene hipopigmentacija in vzrok zanj še ni povsem pojasnjen. Ostro omejene bele lise se najpogosteje pojavijo po obrazu in rokah, a lahko tudi drugje po telesu, npr. na hrbtu.

Vzrok propadanja melanocitov še ni povsem pojasnjen. Obstaja več hipotez: možni vzroki so hormonski, živčni, avtoimunski … Vse več je tudi dokazov o vpletenosti prostih radikalov. Sprožilni dejavnik je pogosto psihični stres ali hujše obolenje. Za vitiligom včasih zbolijo osebe z avtoimunskim obolenjem ščitnice in drugimi avtoimunskimi obolenji.

Zdravljenje ni enostavno. Vrnitev barve je možna, če je ostalo še kaj živih melanocitov, ki so sposobni ustvariti melanin. Običajno se najdlje zadržijo v lasnih mešičkih. Lokalno za zdravljenje uporabljamo kortikosteroidne kreme in kreme z zaviralci kalcinevrina, ki se zaradi svojega zaviralnega vpliva na celično imunost sicer uporabljajo pri atopičnem dermatitisu. Uspešno se je izkazalo tudi terapevtsko obsevanje z ozkopasovnimi UVB žarki z valovno dolžino 311 nanometrov. Nekateri bolniki imajo dobre izkušnje z lokalnimi pripravki, kot so izvlečki buče Cucumis melo, ki delujejo predvsem antioksidativno. Svetujemo tudi uživanje različnih antioksidantov.

V primeru, da je večina kože brez pigmenta in obstajajo samo še majhni otočki obarvane kože (univerzalni vitiligo), je morda smiselno, da se tudi ti pod strokovnim nadzorom odstranijo.

Najnovejši pristop k zdravljenju vitiliga je kirurški. V predele kože brez pigmenta prenesejo režnje zdrave kože in preneseni melanociti ponovno obarvajo prizadeto bledo kožo. Tehnika je uspešna predvsem v stadiju, ko bolezen ne napreduje več. V primeru manjših lis in neuspešnega zdravljenja si lahko pomagamo s prekrivno kozmetiko (v lekarnah).

Zelo pomembna je ustrezna zaščita pred soncem, saj so predeli z manj pigmenta še posebej občutljivi za škodljive vplive ultravijoličnega sevanja, tako za opekline kot za rakave spremembe.

Gutatna hipomelanoza
Kapljasta ali gutatna hipomelanoza se razvije predvsem pri ženskah v zrelih letih, najverjetneje zaradi pretiranega izpostavljanja soncu. Spremembe so nenevarne in motijo le z lepotnega vidika.

Bele kaplje

Pogoste so tudi drobne bele pike in okrogle lise na golenih, podlahteh in rokah (gutatna ali kapljasta hipomelanoza), predvsem pri ženskah v zrelih letih. Eden od možnih vzrokov nastanka je verjetno pretirano izpostavljanje soncu. Lahko se pojavijo tudi drugje po telesu in pri mlajših ljudeh. Spremembe so nenevarne in motijo le z lepotnega vidika, prekrijemo jih lahko z ustreznimi kozmetičnimi sredstvi. Lahko poskusimo tudi z zelo kratko in previdno krioterapijo (tri do šest sekund). Ponovno obarvanje lahko pričakujemo po šestih do osmih tednih.

Pityriasis alba

Pri otrocih s preobčutljivostjo (alergije) se poleti včasih po obrazu pojavijo belkaste neostro omejene lise z drobnim luščenjem. Podobne lise, ki se drobno luščijo, se lahko pojavijo tudi na nadlahteh in drugje po telesu pri osebah s suho kožo po uporabi preveč agresivnih mil in detergentov. Težave so še posebej izrazite pozimi, ko je zrak bolj suh zaradi centralnega ogrevanja. Zadošča uporaba negovalnih mazil in nevtralnih mil, da se obnovi dvoslojni lipidni zaščitni plašč v koži.

Mateja Lisjak, dr. med., foto: arhiv avtorice, Dreamstime,Photodisc