Migrena – neznosna utripajoča bolečina v glavi

Migrena je nevrološki sindrom, ki se pojavlja pri 10 do 18 odstotkih odraslega prebivalstva. Po nekaterih podatkih ima v Evropi migrenske glavobole okoli 65 milijonov ljudi. Najpogosteje se pojavlja med 20. in 40. letom starosti, a lahko nas preseneti  kadarkoli. Zaradi migrene prihaja v splošno ambulanto že vsak deseti bolnik, v nevrološko pa vsak četrti. Pri tem več kot tretjina bolnikov z migreno nikoli ne poišče pomoči pri zdravniku, nam je povedala nevrologinja Zlatka Čobo Bočič, dr. med., z zasebnega zdravstvenega zavoda Neurovita.

Najpogostejše oblike glavobolov

Najpogostejši primarni glavoboli so tenzijski glavoboli in migrenski glavoboli, je povedala strokovnjakinja, in se med seboj pomembno razlikujejo.

TENZIJSKI GLAVOBOL nastane kot posledica dolgotrajnega krča mišic glave, vratu in zgornjega dela hrbta. Bolečina je tiščoča, topa, občasno tudi pekoča. Izrazitejša je zjutraj in zvečer. Običajno je obojestranska, čeprav se lahko pojavi tudi na različnih predelih glave in izžareva v vrat, med lopatice ali v ramena.

MIGRENA: za razliko od glavobola tenzijskega tipa je bolečina pri migrenskih glavobolih utripajoča, zmerna do huda in se pojavlja običajno le po eni polovici glave. Spremljata jo slabost in bruhanje, moteči so svetloba, hrup in močne vonjave. Fizična dejavnost glavobol poslabša.

Migrena

Dnevnik glavobola

Migrenski glavobol lahko sprožijo oziroma ga poslabšajo številni dejavniki. Vendar so sprožilni dejavniki pri različnih osebah različni, poudarja sogovornica. Zato mora vsak posameznik spoznati značilnosti in sprožilne dejavnike svojega glavobola. Pojasni, da je to najlažje doseči z vodenjem dnevnika, iz katerega lahko razberete, kaj se največkrat dogaja preden se pojavi migrena. Tako lahko spremljate tudi pogostost pojavljanja glavobola, njegovo resnost in druge težave, ki ga spremljajo. S kakovostnimi in natančnimi podatki o glavobolu boste pomagali zdravniku do pravilne diagnoze in zdravljenja.

Med najpogostejšimi sprožilnimi dejavniki navaja psihično napetost, kronični stres in spremljajoči motnji, kot sta anksioznost in depresija. Drugi pomembni sprožilci so še vplivi iz okolja: hrup, močna svetloba in vonjave, spremembe temperature in vlažnosti zraka ter nadmorske višine. Hormonske spremembe so prav tako značilen sprožilni dejavnik za migrene. Lahko jih povzročajo kontracepcijske tablete in nadomestno hormonsko zdravljenje.

Ali lahko tudi prehrana sproži glavobol ali migreno?

Med živili, ki najpogosteje izzovejo migrenski glavobol, so čokolada, kakav, čebula, mastni siri, vino, pivo in druge alkoholne pijače, kofein, oreščki, stročnice, kisle kumarice, prekajeno in konzervirano meso. Znan sprožilni dejavnik, katerega posledica je lahko migrena je tudi dehidracija, torej pomanjkanje tekočine.

Nekatera zdravila, zlasti tista, ki povzročajo širjenje krvnih žil, kot so na primer zdravila za srčne bolnike, zdravila za zvišan krvni tlak ali zdravila za želodčne težave (cimetidin, ranitidin), tudi povzročajo migrenske glavobole.

Glavobol lahko povzroči še premalo ali preveč spanja, čezmerna fizična dejavnost, kajenje in stradanje ali neredna prehrana.

Ženske so migreni bolj izpostavljene

Zlatka Čobo Bočič, dr. med., pove tudi, da se pri ženskah migrenski glavoboli pojavljajo dva- do trikrat pogosteje kot pri moških. “Večina raziskav kaže na vzročno povezanost med delovanjem hormonov in pojavom napadov migrenskega glavobola. Pogostost migrenskih glavobolov je pri ženskah med šest in 29 odstotki, medtem ko je pri moških le od tri do 12 odstotkov.”

Razlaga, da so pri nekaterih ženskah migrene pogostejše v času ovulacije, pri drugih pred menstruacijo ali po njej. Take migrene nastanejo zaradi hitrega nihanja ravni hormonov v krvi. Pri ženskah, ki imajo migrene, povezane z menstrualnim ciklusom, so le-te v nosečnosti redkejše, kar strokovnjaki razlagajo z bolj enakomerno ravnijo hormonov v krvi.” V prvih mesecih nosečnosti so migrenski glavoboli posledica znižanega sladkorja v krvi zaradi bruhanja ali slabosti ob določeni hrani.

Ženske po menopavzi nimajo več migrenskih glavobolov oziroma so ti blažji in se redko pojavljajo.

Brez odlašanja

Zanimalo nas je tudi, kako migreno zdravijo. “Pri zdravljenju akutnega migrenskega glavobola uporabljamo specifična zdravila, kot so triptani. Na voljo je več tovrstnih zdravil z različnimi značilnostmi in jih izbiramo glede na osnovne značilnosti migrene pri vsakem posamezniku. Pri migreni z avro je pomembno, da zdravilo vzamemo po avri, takoj na začetku glavobola. Starejša specifična zdravila, ergotamine in dihidroergotamine, sedaj uporabljamo v glavnem, ko so triptani neučinkoviti ali kadar jih glede na bolnikovo stanje ne moremo uporabljati (so kontraindicirani).”

Pri blažjih oblikah migrenskih glavobolov so učinkovita tudi nespecifična zdravila, kot so acetilsalicilna kislina (aspirin) in nesteroidni antirevmatiki. Pomembno je, da jih vzamemo v dovolj visokem odmerku. Pri migrenah z izraženo slabostjo in bruhanjem je treba pred analgetikom vzeti zdravila, ki bruhanje preprečijo.

Strokovnjakinja poudarja, da je treba zdravila za preprečevanje akutnega migrenskega napada vzeti takoj na začetku glavobola, sicer so neučinkovita ali prinašajo le blažje izboljšanje. Dodaja, da je treba navodila o načinu jemanja zdravil natančno upoštevati, saj sama čezmerna uporaba analgetikov lahko povzroči in poslabša glavobol.

“Ko se migrenski glavoboli pojavljajo pogosto, več kot trikrat na mesec, in trajajo dlje kot 48 ur, se odločimo za uvedbo preventivne terapije z zdravili, ki zvišujejo bolečinski prag in zmanjšujejo število ter intenziteto glavobolov. Tovrstna zdravila moramo jemati redno in pod nadzorom zdravnika.”

Migrena in simptomi od mladih do starejših

Kakšni so znaki in simptomi pri migreni? Migrena se pojavlja tudi pri treh do štirih odstotkih otrok in pri 10 do 20 odstotkih mladostnikov. Ker v tem obdobju migrena nima enake značilnost kot pri odraslih, je diagnozo težje postaviti, razloži zdravnica. Tudi zdravljenje se nekoliko razlikuje.

“Akutne migrenske glavobole začnemo zdraviti takoj, ko se pojavijo. Zdravimo jih s paracetamolom ali z nesteroidnimi antirevmatiki. Pred enim letom so v Sloveniji registrirali triptan v obliki nosnega pršila za zdravljenje akutnega migrenskega glavobola pri otrocih starejših od 12 let. Ostali tiptani so registrirani za uporabo pri otrocih, starejših od 16 let, nekateri pa pri starejših od 18 let. Pri hujših in pogostejših migrenskih glavobolih prav tako uvajamo preventivno zdravljenje.”

Migrene so najpogostejše v srednjem življenjskem obdobju, dobra novica pa je, da se migrenski glavoboli po petdesetem letu redkeje pojavljajo in niso več tako hudi. To velja zlasti za ženske, ki po menopavzi skorajda nimajo napadov. “Pri manjšem odstotku starejših oseb se glavoboli žal ne zmanjšujejo, pojavijo se lahko celo simptomi, ki jih prej ni bilo. V primeru, ko se migrena v starejši dobi pojavi prvič, je treba obvezno obiskati zdravnika zaradi izključitve sekundarnega glavobola.”

Migrena in migrenski glavobol

Zdravila niso vse

Ob zdravilih so pomembni tudi vsi drugi ukrepi, s katerimi lahko sami vplivamo na zmanjšanje števila migrenskih glavobolov in njihove moči, pove zdravnica. “Predvsem je nujen zdrav življenjski slog z ustaljenim ritmom budnosti in spanja. Poskusimo zmanjšati stres in se sprostiti. V prostem času ne razmišljajmo o službenih obveznostih. Opustimo razvade, kajenje in uživanje alkohola.”

Svetuje raznovrstno prehrano, bogato z rudninami, vitamini in balastnimi snovmi. Obroki naj bodo pogostejši, a količinsko manjši. Odrasla oseba potrebuje dva do tri litra vode na dan. Priporočljiv je sredozemski način prehrane. Meso v prehrani ni prepovedano, toda izbira in način priprave sta zelo pomembna. Svinjsko in piščančje meso ter junetina lahko spodbudijo migrenski glavobol. Bolj so priporočljivi ribe, puranje meso in jagnjetina.

Vegetarijanski način prehrane blagodejno vpliva na migreno, a tudi tu moramo izbirati določene vrste zelenjave in sadja, saj stročnice, čebula, kisle kumarice ter nekatere vrste sadja, kot so banane in agrumi, lahko sprožijo ali poslabšajo migreno. Vegetarijanci morajo biti pozorni zlasti na zadosten vnos beljakovin in vitamina B12.

Koristi tudi dovolj zmerne fizične dejavnosti na prostem. Ker so migrenskim glavobolom pogosto pridruženi tudi tenzijski, je smiselno redno izvajanje ciljanih vaj za krepitev in sproščanje mišic vratu in ramenskega obroča. Priporočljive so tudi joga, masaže in druge oblike sproščanja.

Zmanjšanje migrenskih glavobolov lahko dosežemo tudi z akupunkturo, ki jo izvajajo v protibolečinskih ambulantah, razloži zdravnica. Vse več pozitivnih izkušenj je tudi pri zdravljenju migrenskih glavobolov z botulin toksinom. Kot dopolnilno zdravljenje lahko uporabljajo še transkutano elektronevrostimulacijo (TENS), ki zavira prevajanje bolečinskega dražljaja do možganov. Uporabna naj bi bila zlasti pri tako imenovanih mešanih glavobolih, ko je migreni pridružen tudi tenzijski glavobol.

Zdravljenje migrene: Vztrajno in dosledno

Le s sodelovanjem bolnika samega lahko zdravljenje migrene res pomaga. “Med delom v ambulanti sem spoznala, da uspeh pri zdravljenju glavobola dosežemo vedno, ko zdravnik in bolnik dejavno sodelujeta. Bolnik mora znati dobro opazovati in opisati glavne značilnosti svojega glavobola ter določiti sprožilne dejavnike, ki so zanj značilni. Pomembno je dosledno jemanje zdravil po navodilih zdravnika ter natančno obveščanje zdravnika o učinkovitosti in sprejemljivosti predpisanega zdravljenja,” pove Zlatka Čobo Bočič, dr. med.

Pove še, da ob ustreznem zdravljenju z zdravili in z drugimi ukrepi ter po prilagoditvi življenjskega sloga lahko dosežemo občutno zmanjšanje moči in števila napadov migrenskih glavobolov, ki tako ne znižujejo več kakovosti življenja. Prav tako se zmanjša tudi potreba po odsotnosti z dela zaradi glavobola.

Faze napada

Migrenski napad je sestavljen iz treh ali štirih faz, odvisno od tega, ali se pojavi avra ali ne. Zlatka Čobo Bočič, dr. med., je pojasnila, kako se odvijajo.

  1. Napoved. Tako imenovana premonitorna faza se pojavi več ur ali celo več dni pred nastopom migrene. Kaže se v spremembah razpoloženja, tesnobi, depresiji, evforiji, zaspanosti ali občutljivosti na svetlobo, vonjave ali hrup. Lahko se pojavi tudi želja po določeni vrsti hrane, najpogosteje sladicah in čokoladi. Marsikdaj je izražen tudi povečan občutek žeje. Lahko pride tudi do težav z zbranostjo in prebavnih motenj. Napovedni znaki so prisotni pri dveh tretjinah bolnikov z migreno in so pri posamezniku običajno vedno enaki.
  2. Avra. V naslednji fazi se pet do 30 minut pred glavobolom pri tretjini oseb pojavi posebno doživetje – avra, ki traja od pet minut do ene ure. Najbolj pogosto se kaže kot motnja vida, ko se pojavi bleščeča svetloba v vidnem polju ali svetleče cik-cak linije. Možen je delen izpad v vidnem polju. Odrevenelost ali mravljinčenje okoli ustnic, na obrazu in okončinah so manj pogosti. Še redkeje se pojavljajo šibkost v okončinah in motnje govora. Pri mlajših bolnikih včasih pride do motenj mišljenja in dezorientiranosti.
  3. Bolečina. Za avro se pojavi glavobol. Bolečina je utripajoča, zmerna do huda, občasno neznosna. Čeprav ob značilnem migrenskem glavobolu običajno boli le ena stran glave, se lahko pojavi tudi obojestransko. Lahko jo spremljata driska ali zaprtost. Glavobol traja od štiri ure do tri dni.
  4. Umirjanje. V naslednji fazi se glavobol postopno umirja. Nekateri so ob tem izčrpani in depresivno razpoloženi. Pri določenih osebah se pojavi povečana zaspanost. Možen je tudi pojav blage prehodne dezorientacije in zmedenosti.

Kako nastane

“Mehanizem nastanka migrenskega glavobola ni tako enostaven kot pri tenzijskem glavobolu, in čeprav vemo že veliko, še ni popolnoma razjasnjen,” nam je povedala nevrologinja. “Tako ena od hipotez predvideva, da avro in spremljajoče nevrološke simptome povzroča zožitev možganskih krvnih žil, kateri sledi razširitev krvnih žil, ki povzroči utripajočo migrensko bolečino. Danes vemo, da avro povzroča okvara živčevja, v mehanizem glavobola pa je vključeno tudi nevrogeno vnetje in mehanizmi osrednjega živčevja, ki sicer znižujejo bolečinski prag.”

Ksenija Tratnik