Pivo kot prehranski dodatek? Kozarec na dan odžene …

Tudi kozarec piva na dan naj bi imel podobne koristne učinke, kot jih pripisujejo vinu, ugotavljajo nekatere raziskave, med drugim tudi slovenske. Prvi podatki kažejo, da ksantohumol, ki ga vsebuje pivo (še več ga je v samem hmelju), lahko preprečuje poškodbe dezoksiribonukleinske kisline in varuje pred rakom. A preden ga bodo morda zapakirali v tablete, bo seveda treba raziskati še marsikaj.

O resveratrolu iz vina je bilo v zadnjem času veliko razprav in z njim so se že ukvarjale številne raziskave. Tako lahko danes mirno trdimo, da nam kozarec rdečega vina na dan večinoma koristi. Če seveda ostane pri kozarčku. Bolj počasi prihajajo na dan podatki, da ima morda tudi običajen kozarec piva ravno tako zanimive koristne učinke.

Precejšnje zanimanje za pivo

Dr. Metka Filipič z Nacionalnega inštituta za biologijo se je z raziskavami učinkovin v pivu začela ukvarjati pred kakšnim desetletjem. Zanimanje za pivo je v njej zbudilo srečanje z japonskimi raziskovalci, ki so pivo tedaj že preučevali. Raziskave v Sloveniji so s finančno podporo omogočili v slovenski pivovarni. Strokovno je pri njih sodelovala tudi Fakulteta za farmacijo. “Pivo smo koncentrirali, ga s posebnimi kemijskimi postopki razdelili na posamezne frakcije in izvedli biološke teste na bakterijah, da bi ugotovili, katera sestavina deluje antimutageno, torej preprečuje poškodbe genskega materiala. Ksantohumol se je pri tem izkazal najbolje.”

Ko je raziskave podprla tudi Agencija za raziskovalno dejavnost, so preproste bakterijske teste dopolnili s testi na človeških jetrnih celicah in pozneje v sodelovanju z Univerzo v Groningenu tudi na rezinah jeter.

Raziskovalce je zanimalo, ali sestavine piva delujejo zaščitno proti nekaterim škodljivim snovem iz okolja, ki smo jim pogosto izpostavljeni. In rezultat? “Ksantohumol je res zelo obetavna spojina. V našem telesnem sistemu je popolnoma preprečil poškodbe genskega materiala, ki jih povzročajo heterociklični amini – škodljive snovi, ki nastanejo v pečenem mesu ali pečenih ribah. Ravno tako je popolnoma preprečil nastanek poškodb, ki jih povzroča benzopiren v izpušnih plinih To sta dva okoljska karcinogena.”

Mala slovenska raziskovalna skupina v tem času ni bila edina, ki je preučevala sestavine piva. Prehiteli so jih Američani in Nemci (tamkajšnji inštitut za pivovarstvo). Vendar so vsi prišli do podobnih zaključkov.

Deluje, a kako?

Ko so torej ugotovili, da ksantohumol deluje, se je pojavilo vprašanje, na kakšen način. Dr. Metka Filipič razlaga, da je možnih mehanizmov delovanja lahko več in se najverjetneje med seboj prepletajo.

1. Prepreči presnovo snovi v rakotvorno obliko. Nekatere snovi se šele ob presnovi v jetrih pretvorijo v škodljivo obliko, tako da njihovi presnovki povzročijo poškodbe in mutacije.
2. Deluje kot močan antioksidant. Preprečuje poškodbe zaradi prostih radikalov, ki nastajajo, če se jih zaradi negativnih vplivov iz okolja in vsakdanjega življenja nakopiči preveč in organizem sam ne more več učinkovito opraviti z njimi.
3. Preprečuje vnetja. Deluje na tiste poti v celicah (zavre nastanek dušikovih radikalov), ki privedejo do vnetnih procesov.

Poleg tega so nekateri raziskovalci ugotovili, da bi lahko ksantohumol morda koristil celo, če bi oseba že zbolela z rakom. Apoptoza je posebna oblika celične smrti, ki ščiti organizem, da se ne bi preveč poškodovane nenormalne celice razmnoževale. Vendar se številne rakave celice apoptozi izognejo. Slovenska raziskava, ki še poteka, pa kaže na to, da ksantohumol pri možganskih tumorskih celicah povzroči več apoptoze kot pri normalnih celicah istega izvora. “To kaže na to, da bi bila morda v prihodnosti lahko ta snov uporabna celo kot dodatno zdravilo pri zdravljenju raka. Seveda pa bi bile za kaj takega potrebne res še zelo dolgotrajne in temeljite raziskave in pozneje tudi klinične študije,” razlaga dr. Metka Filipič.

Obogateno pivo

V laboratorijskih poskusih je ksantohumol svoje zaščitno delovanje izkazal že v izredno majhnih, nanomolarnih koncentracijah, pove sogovornica. Vendar dodaja tudi, da ga je v samem pivu izredno malo, saj gre za sestavino hmelja, ki se v procesu proizvodnje piva večinoma izloči (ker ni topna v vodi). Kar ostane, se potem lahko še nadalje pretvori v neaktivno kemično obliko. “Običajen odmerek piva na dan, tri decilitre za ženske in pol litra za moške, ki je še znotraj zdravju neškodljive alkoholne meje, je najbrž res premalo za koristne učinke ksantohumola,” pove sogovornica.

Bi ga torej morali za boljši izkoristek uživati kot prehranski dodatek? Tudi to je ena od možnosti. Nemški proizvajalci piva so se na dosedanja odkritja že odzvali s Xan-pivom, pivom obogatenim s posebej dodanim ksantohumolom.

Sogovornica razlaga, da so v sodelovanju z dunajsko univerzo oziroma njihovim onkološkim inštitutom preizkusili tudi njegovo delovanje. Rezultati so bili spodbudni. “Podgane smo izpostavili enemu od heterocikličnih aminov in smo jim nato dajali tako koncentracijo ksantohumola, kot če bi odrasel človek popil eno s kasntohumolom obogateno pivo (Xan-pivo) na dan. Opazovali smo predrakaste poškodbe na jetrih in črevesju, ki jih sicer ta amin povzroča. V poskusu smo ugotovili, da je močno zmanjšal predrakaste poškodbe v črevesju, res pa jih ni zmanjšal na jetrih, čeprav smo pričakovali tudi to.”

Učinkovin je več

Po drugi strani pa v prid pivu govori dejstvo, da ksantohumol ni edina dobrodejna učinkovina, ki jo ta morda podcenjena pijača vsebuje. Njihovi učinki se lahko med seboj dopolnjujejo. Med sestavinami, ki jim pripisujejo varovalno vlogo proti raku, so tudi polifenoli (500 miligramov na liter), vitamini B (B₆, B₁₂, folna kislina) in prehranske vlaknine, kar daje pivu tudi pomembno prehransko vrednost. Med polifenoli so to še posebno:

• fenolna kislina
• flavonoli (kvercitin, rutin)
• izoflavonidi
• katehini
• prenilirani flavonoidi (kamor spada tudi ksantohumol)
• grenčine (alfa in beta kisline).

Pivo izdelujejo iz ječmena, vode in hmelja, z dodatkom kvasovk. “Pivo je iz surovin, ki so bogate s koristnimi učinkovinami, je pa res, da je proizvod vrenja in je zato v njem prisoten tudi alkohol, ki ima žal to grdo lastnost, da zasvoji in da ljudje kaj hitro začnejo piti preveč, kar potem povzroča številne bolezni, vključno z rakom,” še opozori strokovnjakinja. To je tudi eden od razlogov, da ga zdravniki javno ne priporočajo, čeprav je v majhnih odmerkih koristen.

Kaj se skriva pod peno

Nekatere – prenilirane flavonoide, grenčine in nekatere dušikove spojine – najdemo le v pivu. “Sogovornica meni, da so to tri skupine, ki so vsekakor zanimive za nadaljnje raziskovanje.

Na primer grenčine (alfa in beta kisline), kot sta humulon in lupulon, dajejo pivu značilno aromo, njihova vloga pa je tudi kot neke vrste konzervans, saj delujejo protibakterijsko. Za zdaj zgolj skromne raziskave nakazujejo tudi njihovo biološko vrednost.

Zanimive so tudi japonske raziskave dušikovih spojin – psevdouridina in glicin betaina, ki niso značilne za hmelj, ampak nastanejo šele med varjenjem piva in naj bi tudi delovale varovalno proti nekaterim škodljivim snovem v organizmu.

Japonci so s poskusi pokazali tudi, da liofilizirano pivo (v suhi obliki) zavira predrakaste poškodbe. “In že samo dejstvo, da tudi pivo kot pivo deluje, nekaj pove, in sicer da so v njem učinkovine, ki delujejo zaščitno. Očitno je tudi, da za to ni odgovoren zgolj ksantohumol, biti morajo tudi druge koristne učinkovine, in moje mnenje je, da te dejansko delujejo povezano,” pojasnjuje dr. Filipičeva.

Kaj zdaj

Ostaja dejstvo, da je pivo najstarejša alkoholna pijača na svetu in dragocena sestavina prehrane številnih kultur. Včasih so pivo proizvajali drugače in je lahko vsebovalo nitrozamine, ki so rakotvorni. Vendar so že tri desetletja postopki proizvodnje drugačni, tako da teh nevarnih snovi v pivu ni več.

Kljub temu so nekatere epidemiološke raziskave pitje piva povezale z večjim tveganjem za rakava obolenja. Po mnenju nekaterih strokovnjakov pa so premalo vzele v obzir ostale življenjske navade pivcev piva. “V splošnem se prebivalstvo, ki pretežno pije pivo, precej razlikuje od tistega, ki pije vino. Zanje je na primer značilno tudi uživanje takšne hrane, ki je tudi povezana z večjim tveganjem za nastanek raka (klobase, pečenka , manj zelenjave …), in raziskave bi morale vse to vzeti v obzir. Sama menim, da pivo ni nič manj koristno kot vino, pri čemer je pri obeh seveda potrebno uživanje zgolj znotraj priporočenih količin. Po drugi strani je kanadska raziskava (zajela je 1253 ljudi) pokazala, da pitje piva zmanjša nevarnost za nastanek raka prostate.

Ker so dosedanji rezultati obetavni, imajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo v načrtu še nove raziskave, saj so za zdaj ostali nekako na sredini poti.” Predvsem nas podrobneje zanima mehanizem delovanja ksantohumola tudi na molekularni ravni in na ravni genskega izražanja,” pojasni dr. Filipičeva..

Za zdaj ostaja pri tem, da pivo vsebuje veliko sestavin, ki delujejo proti mutacijam in varujejo pred razvojem raka. To je bilo dokazano tako v laboratoriju kot na živih organizmih. Preden bi te sestavine lahko uporabljali kot prehranske dodatke ali celo kot zdravila, pa bi bile potrebne še številne raziskave.