Sladkorna bolezen je v porastu in tako ena od prednostnih tematik v Sloveniji in svetu. V Sloveniji že več kot 100.000 prebivalcev prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, to število pa je vsako leto višje za približno tri odstotke. Večanje bremena bolezni zahteva pripravo, razvoj in implementacijo učinkovitih načinov obvladovanja bolezni na sistemski ravni.
V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020, ki v Sloveniji na strateški ravni ureja sladkorno bolezen, je bilo v šestih letih uresničenih že veliko ukrepov za boljše obvladovanje te kronične bolezni, še vedno pa ostaja več izzivov, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje organiziral že 7. Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Osrednja tema letošnje konference je bilo prepoznavanje problemov in njihovih možnih rešitev na področju preprečevanja in oskrbe kroničnih bolezni na splošno. Poudarek je bil na prioritetah obvladovanja sladkorne bolezni in kakovostne oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji v letu 2017 in naprej.
Pogostnost sladkorne bolezni narašča tako v Sloveniji kot po svetu. Ta bolezen s spremljajočo obolevnostjo in posledicami za obolele, družine in skupnost postaja pomemben javnozdravstveni problem. V Evropi štiri vodilne nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, rak, kronične bolezni dihal) predstavljajo vzrok večine bremena bolezni in prezgodnje umrljivosti, zahtev za zdravstvene sisteme, ekonomski razvoj in blaginjo velikega dela prebivalstva. Sladkorna bolezen se v zadnjih 20 letih v evropskih državah pogosteje pojavlja v vseh starostnih skupinah. Razširjenost (prevalenca) hitro narašča zlasti med prebivalstvom v srednjem življenjskem obdobju, v delovno aktivni starosti. Sladkorna bolezen zaradi možnih zapletov zmanjšuje kakovost življenja in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo.
Ada Hočevar Grom z NIJZ pravi takole: »Kronične nenalezljive bolezni tudi povečujejo neenakosti v zdravju. Razširjenost sladkorne bolezni in dejavnikov življenjskega sloga, ki prispevajo k nastanku sladkorne bolezni, je v razvitem svetu večja v skupinah z nizkim socialno-ekonomskim položajem. Socialni gradient je prisoten tudi pri neodkriti sladkorne bolezni, uspešnosti samovodenja in zdravstvenih izidih – zapletih sladkorne bolezni. Ranljive skupine utrpijo večje zdravstveno in socialno breme sladkorne bolezni od ostalih delov družbe.« Zaradi višanja števila in deleža prebivalstva s sladkorno boleznijo in sprememb življenjskega sloga prebivalstva je pričakovano, da se bosta družbeno in ekonomsko breme sladkorne bolezni povečevala. Prav tako se izpostavlja problematika multimorbidnosti (sočasna prisotnost več kroničnih bolezni oziroma stanj). Sladkorna bolezen se kot vse bolj pereč zdravstveni in socialni problem postavlja tudi v kontekst dolgotrajne oskrbe.