Znanstvenikom je uspelo s pomočjo t. i. 3D-biotiskanja umetni koži, ustvarjeni v laboratoriju, dodati mešičke. Gre za izjemno pomemben preboj, ki je bil podrobneje opisan v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science Advances.
Večstopenjski proces poskrbel za nastanek struktur, zelo podobnih lasnim mešičkom
Znanstveniki s Politehniškega inštituta Rensselaer s sedežem v Združenih državah Amerike so v laboratoriju najprej vzgojili vzorce kožnih celic in celic mešičkov, ki so jih nato zmešali s posebnimi beljakovinami in drugimi materiali. Tako so dobili t. i. biočrnilo.
Biočrnilo je bilo nato vstavljeno v umetno vzgojeno kožo. Pri tem so znanstveniki uporabili izjemno tanke igle, ki omogočajo postopno grajenje struktur, sloj za slojem – podobno kot pri drugih oblikah 3D-tiskanja. Postopoma so se kožne celice pomaknile proti kanalom, ki obdajajo lasne celice. Tako so nastale strukture, podobne lasnim mešičkom. Te strukture so se zakoreninile globoko v usnjico oziroma dermis, tj. najmočnejšo plast kože, ki leži pod povrhnjico.
Zgodovina vzgoje umetne kože polna neuspešnih poskusov dodajanja mešičkov
Lasnim mešičkom podobne strukture, ki so bile ustvarjene s pomočjo 3D-biotiskanja, za zdaj še niso pretirano obstojne. Obdržijo se lahko samo približno 2–3 tedne, kar ni dovolj časa za to, da bi lahko iz njih pognale dlačice oziroma lasje. Toda ekipa znanstvenikov, ki ji je uspelo ustvariti »umetne mešičke«, je s svojim dosežkom kljub temu zelo zadovoljna. Znanstveniki se namreč zavedajo, da gre za izjemno zahteven izziv in da so se podobni poskusi v preteklosti pogosto končali precej klavrno. Eden izmed glavnih izzivov pri poskusu ustvarjanja karseda realistične umetne kože so pogosto prav lasni mešički. Pri svojem eksperimentu so ameriški znanstveniki sicer izhajali iz predhodnih ugotovitev oziroma domnev o tem, da lahko vzgoja celic v tridimenzionalnem okolju poskrbi za spontano nastajanje lasnih mešičkov.
Natančnost in ponovljivost pomembni prednosti 3D-tiskanja
Študija dokazuje, da je 3D-biotiskanje učinkovita metoda za ustvarjanje lasnim mešičkom podobnih struktur. Ta metoda omogoča izjemno natančnost, ena izmed njenih pomembnih prednosti pa je tudi ponovljivost rezultatov. Kot se zdi, bi lahko avtomatizacija tega procesa močno olajšala vzgojo »umetne kože«.
Kompleksnejša umetna koža precej uporabnejša od preprostejših struktur
Na prvi pogled se sicer zdi, da lahko opisani preboj koristi predvsem ljudem, ki se spopadajo s plešavostjo oziroma s čezmernim izpadanjem las, vendar poskusi dodajanja lasnih mešičkov umetni koži prvenstveno niso povezani s tovrstnimi cilji. Pomen lasnih mešičkov nikakor ni omejen samo na lepotni vidik. Gre namreč za strukture, ki so nujne za polnofunkcionalno kožo. Lasni mešički so na primer zelo pomembni zato, ker vsebujejo matične celice, ki pomagajo pri celjenju kože po poškodbah.
Od lasnih mešičkov je v veliki meri odvisna tudi možnost uporabe umetne kože pri testiranju novih zdravilnih učinkovin za zunanjo uporabo in kozmetike. Lasni mešički so namreč pomembni za optimalno absorpcijo mazil. Če umetna koža nima lasnih mešičkov oziroma podobnih struktur, absorpcija ni primerljiva z absorpcijo, značilno za »pravo kožo«. Testiranje učinkovin tako ne more ponuditi zanesljivih, aplikativnih rezultatov. Nato pa so tu še opekline in druge resnejše težave, povezane s kožo, pri katerih pride v poštev presaditev. Možnost vzgoje kompleksnejše umetne kože s pomočjo 3D-biotiskanja bi lahko poskrbela za pravo revolucijo na tem področju.
Seveda pa to ne pomeni, da je izguba las področje, ki si ne zasluži posebne pozornosti. Nasprotno: vse prej kot zanemarljivo število znanstvenikov se precej intenzivno ukvarja z vprašanjem, kako izkoristiti 3D-tiskanje pri terapijah, namenjenih ljudem, ki se spopadajo s čezmernim izpadanjem las.