Pri artroskopiji kolena so mi poškodovali živec. Ko sem se želela pritožiti, so mi svetovali, naj pritožbo vložim pri zastopniku bolnikovih pravic. To sem storila in zastopnik mi je razložil, da bo ustanova, kjer so me zdravili, morala razpisati prvo obravnavo. Nisem dobila pojasnila, za kakšen postopek gre in tako tudi ne vem, za kakšno obravnavo gre, saj me beseda spominja na sodno obravnavo. Kaj lahko kot bolnik od takega postopka pričakujem?
Ena izmed možnih pritožbenih poti v primeru nezadovoljstva z izvajanjem zdravstvene oskrbe je postopek, v katerem bolnik zahteva obravnavo kršitve bolnikovih pravic. Postopek ureja Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). Zakon predvideva, da se v primeru sporov in v primerih, ko se bolnik odloči prav za to pritožbeno pot, spor skuša rešiti takoj pri izvajalcu zdravstvene oskrbe. Če bolnik s pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, zakon zdravstvene delavce obvezuje, da bolnika seznanijo s pravico in postopkom za vložitev zahteve za prvo obravnavo kršitve bolnikovih pravic. Bolnika pa seveda lahko s to obravnavo seznani tudi zastopnik bolnikovih pravic. Na osnovi vašega pisma je mogoče domnevati, da je imel zastopnik bolnikovih pravic v mislih prav to obravnavo.
Tako imenovana prva obravnava je dejansko pogovor, ki poteka pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev. Ne gre niti za sodni in ne za upravni postopek. Gre za posebno obliko alternativnega reševanja sporov. Bolnik lahko vloži ustno ali pisno zahtevo za tako imenovano prvo obravnavo najpozneje v tridesetih dneh po končani zdravstveni oskrbi. Če je za kršitev izvedel pozneje (denimo, da so se posledice pokazale kasneje), je rok za vložitev zahteve tri mesece po preteku roka. V postopku lahko sodeluje zastopnik bolnikovih pravic kot bolnikov pooblaščenec.
Pristojna oseba ustanove, kje se je bolnik pritožil, lahko v skladu z ZPacP zahtevi v celoti ugodi, pacienta lahko napoti na drugo pristojno osebo, postopek ustavi (na primer, če pacient zahtevo umakne) ali pa bolnika povabi na ustno obravnavo. Na ustno obravnavo so lahko povabljene tudi osebe, ki so bile udeležene pri domnevni kršitvi in ki bi lahko pojasnile okoliščine kršitve. Postopek na ustni obravnavi je formalno predpisan v ZPacP. O poteku obravnave se sestavi zapisnik. Dogovor je sklenjen, ko ga takoj po obravnavi podpišeta pacient in pristojna oseba. V zapisniku je kajpak lahko navedeno, da dogovor ni bil sklenjen, in v tem primeru lahko bolnik vloži tako imenovano drugo zahtevo na Komisijo Republike Slovenije za varstvo bolnikovih pravic.
Na prvi ustni obravnavi se lahko dogovor sklene zlasti o ustnem opravičilu, pridobitvi drugega mnenja, ponovitvi, dopolnitvi ali popravi zdravstvene storitve (če je bila izvedena neustrezno in če je to sploh možno) ter predlogu za uvedbo notranjega ali zunanjega strokovnega nadzora. Ko gre za vprašanje o povračilu morebitnih nepotrebnih stroškov ali druge škode (v vašem primeru domnevna okvara živca kot posledica medicinskega posega), pa se lahko na prvi obravnavi sklene dogovor le v vrednosti do 300 evrov!
Če dogovor na prvi obravnavi ni bil sklenjen, se lahko bolnik pritoži na Komisijo Republike Slovenije za varstvo bolnikovih pravic (Komisija). Ta del postopka (tako imenovana druga zahteva) se vodi v skladu z določili splošnega upravnega postopka. Po ZPacP nosi predhodno stroške postopka pred Komisijo vsak udeleženec sam. Če pacient s svojo zahtevo pred Komisijo uspe, izvajalec zdravstvenih storitev nosi celotne stroške, razen morebitnih stroškov zastopanja po pooblaščencu, ki ni zastopnik bolnikovih pravic (na primer, če si bolnik za postopek najame odvetnika, nosi stroške za njegove storitve tudi v primeru zanj ugodne rešitve sam). Če se postopek zaključi s poravnavo ali drugim sporazumom, vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če v poravnavi ali sporazumu ni bilo dogovorjeno drugače. Komisija pa lahko pacienta oprosti plačila vseh ali dela stroškov, če ugotovi, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje samega sebe ali svoje družine.
Če udeleženci pred Komisijo ne sklenejo poravnave oziroma ne dosežejo soglasja o začetku postopka poravnave in pacient zahteva odškodnino zaradi domnevnih posledic zdravljenja, predsednik Komisije izda sklep, s katerim se postopek obravnave druge zahteve ustavi, in pacienta pouči o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred sodiščem.
Če gre za takšne posledice domnevno nepravilnega zdravljenja, za katere bolnik že na začetku domneva, da bo v ospredje svojih pritožbenih zahtev postavil plačilo sorazmerno visoke denarne odškodnine (ki bo domnevno v vsakem primeru višja od tristo evrov, kolikor je kot najvišja možna vsota predvideno v tako imenovani prvi obravnavi), se je pred uvedbo postopka smiselno posvetovati z odvetnikom. Odvetnik bo namreč ob vsej zapletenosti različnih pritožbenih postopkov v zdravstvu znal svetovati, katero pot je iz časovnih in drugih razlogov najbolj smiselno ubrati.