Ortosifon (Orthosiphon aristatus), imenovan tudi javanski čaj, izvira iz dežel jugovzhodne Azije, kjer ga že stoletja uporabljajo za zdravljenje bolezni ledvic in mehurja. Čeprav je rastlina na splošno manj poznana, pa je predmet številnih znanstvenih raziskav.
Rastlina ima angleško ime mačji brki, v prevodu cat’s whiskers. Dolgi beli prašniki, ki poganjajo iz belih in bledo modrih cvetov, namreč spominjajo na brke. Ortosifon je večletni grmiček, v kulturah pa enoletnica z značilnimi znaki družine ustnatic (Lamiaceae). Raste v tropskih predelih Azije, gojijo pa ga na Javi.
Ortosifon ima raznolike prednosti
Vsebuje 0,5 do 0,7 % flavonoidov, predvsem metoksiliranih flavonoidov (sinensetina, evpatorina, ramnazina in salvigenina). Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 0,05 % sinensetina. Od 0,5 do 1 % je derivatov kavne kisline (rožmarinske kisline in cikorne kisline), od 0,2 do 0,5 % diterpenov (ortosifolov od A do Y in sifonolov od A do E) in od 0,02 do 0,06 % eteričnega olja. Visoka je vsebnost kalijevih soli (3 %).
Ortosifon deluje diuretično, ima pa tudi druge učinke
Diuretično delovanje so potrdili z in vivo poskusi na živalih, ki so jim dajali različne etanolno-vodne, vodne in suhe izvlečke. Ni še popolnoma jasno, katera učinkovina je odgovorna za diuretično delovanje. Delno ga lahko pripišemo velikim količinam kalija v drogi, delno pa flavonoidoma sinensetinu in 3-hidroksi-5,6,7,4-tetrametoksiflavonu. Pri slednjem so diuretično delovanje dokazali v raziskavah na podganah po vnosu odmerka 10 mg/kg. Metoksilirani flavonoidi delujejo kot antagonisti adenozinskih receptorjev A1, ki so vpleteni v diurezo in izločanje natrijevih ionov. Pomembni so tudi učinki izolirane spojine metilripariokromena A, ki je po peroralnem vnosu odmerka 100 mg/kg pokazal podobne učinke na volumen urina kot 25 mg/kg hidroklorotiazida. Metilripariokromenu A so določili tudi delovanje na krčljivost torakalne aorte, krvni tlak in srčni utrip. Po vnosu odmerkov 50 in 100 mg/kg je pri podganah povzročil znižanje krvnega tlaka in zmanjšanje srčnega utripa.
V in vitro poskusih se je pokazalo bakteriostatično in fungistatično delovanje, ki so ga pripisali kavni kislini in njenim derivatom, predvsem rožmarinski kislini. Za diterpena ortosifola A in B so z in vivo poskusi dokazali topikalno protivnetno delovanje. Vodni izvleček ortosifona je pri podganah deloval hipoglikemično in antipiretično.
V dveh farmakoloških raziskavah na ljudeh jim ni uspelo potrditi diuretičnega delovanja dekokta posušene droge. Med kontrolno in preizkusno skupino ni bilo razlike v volumnu urina ali koncentraciji elektrolitov.
V Maleziji ortosifon tradicionalno uporabljajo za zdravljenje hepatitisa in zlatenice. Hepatoprotektivno delovanje so potrdili v raziskavah na podganah.
Droga deluje diuretično in jo uporabljajo pri kroničnih ter ponavljajočih se vnetjih ledvičnih čašic, katarju mehurja in ledvic, razdraženem mehurju in pri bakteriuriji brez jasnih simptomov. Ponekod jo uporabljajo tudi v shujševalnih programih.
Poparek 2 do 3 g suhe droge v 150 ml vode pijemo dva- do trikrat dnevno. Druge pripravke iz droge jemljemo po navodilih proizvajalcev.
Neželeni učinki
Neželenih učinkov ali drugih nevarnosti ne poznamo, svetujemo pa previdnost v primeru edemov zaradi okvarjenega delovanja srca in ledvic. Akutno toksičnost so določali pri podganah in določili LD50 > 5000 mg/kg. In vitro raziskave so pokazale, da spojine iz ortosifona zavirajo delovanje citokroma P450 in UDP-glukuroniltransferaze, kar lahko povzroči interakcije z zdravili, ki se metabolizirajo s pomočjo teh encimov. Podatkov o uporabi med nosečnostjo in dojenjem nimamo, zato uživanja ne priporočamo brez zdravniškega posveta.
Odprta raziskava je zajela štirinajst prostovoljcev, ki so dobivali 12-odstotni poparek listov (500 ml/dan v obdobju desetih dni). Poročali so o povečani diurezi ter povečanem izločanju kloridov in sečnine.
V drugi raziskavi, ki je zajela 67 bolnikov in je trajala tri mesece, pa niso odkrili značilnega vpliva ortosifona na diurezo, glomerulno filtracijo, osmozno koncentracijo, pH urina ter plazemsko koncentracijo oziroma izločanje kalcija, fosforja in sečne kisline.
V klinični raziskavi, ki je trajala osemnajst mesecev in zajela 48 bolnikov z ledvičnimi kamni, so primerjali učinkovitost čaja iz vrste Orthosiphon grandiflorus in natrijevega kalijevega citrata pri preprečevanju ledvičnih kamnov. Obseg zmanjšanja velikosti ledvičnih kamnov na leto je bil 28,6 ± 16 % za skupino, ki je dobila čaj, in 33,8 ± 23,6 % za skupino, ki je dobila natrijev kalijev citrat. Čeprav med skupinama ni bilo značilnih razlik, predstavlja uporaba te droge alternativno možnost zdravljenja ledvičnih kamnov.
Izvleček ortosifona zavira izražanje encima 5-α-reduktaze v keratinocitih, ki sodeluje pri nastajanju sebuma in mastenju kože. Klinična raziskava je pokazala, da kozmetični pripravki, ki vsebujejo 2 % tega izvlečka, zmanjšajo nastajanje sebuma, izboljšajo videz mastne kože in zmanjšajo pore.