Sindrom razdražljivega črevesja je izjemno nadležen. Strokovnjaki pravijo, da so bolečine, krči, driska in zapeka posledice prehitrega ali prepočasnega premikanja črevesja, zato živci postanejo izredno občutljivi na najmanjši pritisk takoj po obroku. Pomagate si lahko z naslednjimi nasveti, vendar ne obupajte prehitro, saj boste morda morali poskusiti več različnih kombinacij, preden boste našli ustrezno.
Velikokrat slišimo stavek: »Smo to, kar jemo, kako jemo, kje jemo, kdaj jemo in koliko jemo.« Tu se pravzaprav začne vsa težava. Nekatera živila in hranila bolezenske težave omilijo, druga poslabšajo, tretjim se moramo vse življenje izogibati. In tu je še najhujši spremljevalec sodobnega človeka, »gospod Stres«, ki je velikokrat povzročitelj sindroma razdražljivega črevesja.
Pomoč pri sindromu razdražljivega črevesja
Veliko ljudi s to nadlogo niti ne išče zdravniške pomoči, saj svoje težave preprosto pripisujejo vsakodnevni preobremenjenosti, stresu in živčnosti ter preprosto živijo z boleznijo. Drugi spet iščejo zdravniško pomoč. Ob postavitvi diagnoze bolnik pravzaprav dobi dve novici: dobro in slabo. Dobra novica je, da bolezen ni usodna in zdravja resno ne ogroža, slaba pa ta, da zanjo ni pravega zdravila. In spet ste bolj ali manj prepuščeni samim sebi. Največ, kar lahko storite, je, da bolezen obvladate, kar pa lahko storite s skrbjo za zdravo prehrano, z izogibanjem stresu, s spremembo življenjskega sloga itd. Kljub temu pa boste morali preizkusiti veliko načinov zdravljenja, preden boste našli prav vam ustreznega. Veliko se boste naučili z opazovanjem samega sebe, saj boste kmalu zelo dobro vedeli, katera hrana vam povzroča težave in katera manj ali nič.
Veliko ljudi s sindromom razdražljivega črevesja ve, katera hrana jim povzroča težave. Največkrat je to alkohol, čokolada, pijače s kofeinom, sveže mleko in mlečni izdelki z vsebnostjo mlečnega sladkorja (laktoze), umetna sladila, živila z veliko vsebnostjo sladkorja, nekatero sadje itd. Tisti, ki jih mučijo vetrovi in napihnjenost, se morajo izogniti tudi stročnicam, brokoliju, zelju in cvetači. Bolečine v črevesju lahko povzroči tudi hrana, bogata z maščobami.
Ko so londonski raziskovalci primerjali izvide krvi 132 oseb s sindromom razdražljivega črevesja in 42 zdravih ljudi, ki so zaužili 16 običajnih jedi, so ugotovili naslednje: ko so ljudje s sindromom razdražljivega črevesja zaužili govedino, jagnjetino, svinjino, sojo in pšenico, so imeli višjo raven protitelesa IgG4, ki je povezano z alergijami na hrano. Znanstveniki zato priporočajo, da ljudje s sindromom razdražljivega črevesja opazujete svoje počutje nekaj ur po zaužitju te hrane, torej spremljajte simptome. Zapišite datum, vrsto simptomov, trajanje, katera živila in koliko ste jih pri obroku zaužili ter kaj ste počeli v tem času, preden so nastopile težave. Nato začnite z izločanjem živil/jedi, ki povzročajo težave. Tako si boste naredili svojo »tabelo neškodljivih živil«.
Spremembe v prehranjevanju vam bodo ublažile ali celo izničile simptome. Osumljenega živila se popolnoma izogibajte vsaj 14 dni, nato ga začnite postopoma spet uvajati v jedilnik. Če ne bo reakcij, lahko živilo tudi naslednji dan vključite v jedilnik. Če pa se simptomi po zaužitju tega živila ponovno pojavijo, živilo spet za 7 dni izključite in ga nato ponovno vključite v svojo prehrano. Bodite pozorni na simptome. Dejstvo je namreč, da nekih trdnih pravil ne moremo postaviti. Včasih sploh ni pomembno, kaj pojemo, temveč, koliko smo pojedli ali koliko nepravih živil smo zaužili v enem obroku oziroma ali smo bili med obrokom pod stresom. V tem primeru bodo simptomi izrazitejši. Bolj pomembno je, da prepoznamo vzorce in se zavedamo, da so učinki sprožiteljev pogosto nepričakovani.
Domači dnevnik prehranjevanja
Pri iskanju vzorcev si postavite naslednja vprašanja:
- Koliko nepravih živil ste zaužili naenkrat?
- Ali ste zaužili več različnih dražečih živil?
- Ali ste tudi v sledečih obrokih zaužili dražeča živila?
Hrana, ki (ne) prija
Če trpite za blago obliko sindroma razdražljivega črevesja, pri katerem prevladuje le zapeka, vam bodo precej pomagale topne in netopne vlaknine. Vlaknine namreč zmanjšajo napenjanje, bolečino in druge simptome, saj pomagajo vzpostaviti normalno delovanje črevesja.
Pri simptomu driske se odpovejte svežemu mleku in mlečnim izdelkom, ki vsebujejo mlečni sladkor laktozo, živilom, ki vsebujejo sorbitol, otrobom, solatam, zeljnicam, stročnicam, slivam, hruškam, grozdju, alkoholu, kofeinu in mastnim živilom.
Pri sindromu razdražljivega črevesja je priporočljivo, da jeste po malem in večkrat dnevno. Popijte najmanj 1,7 litra vode dnevno in v prehrano vključite veliko probiotičnega jogurta, ki bo ohranjal zdravo ravnotežje črevesnih bakterij. Kalorično bogati obrok (zlasti zaradi maščob in obilnega sladkorja) izzove močnejši odziv, saj maščobe, tako rastlinskega kot tudi živalskega izvora, že same po sebi spodbujajo krčenje debelega črevesa. Ob raznih prilikah, ko se v restavracijah razvajamo s hiperkaloričnim obrokom z veliko maščobe, črevo močno obremenimo in tako so krči, bolečina in driska preprosto neizogibni.
Čemu se izogniti?
Sestavine nekaterih živil že v manjših količinah sprožijo simptome razdražljivega črevesja. Omenim naj le tiste, ki so najpogostejše: kofein, alkohol, sorbitol, fruktoza in maščobe. Naštete sestavine živil lahko dražijo črevo celo pri zdravem človeku, pri osebah z razdražljivim črevesom pa so prebavila še posebej občutljiva za takšne dražljaje. Med najpogostejšimi krivci si oglejmo naslednja živila:
- Gazirane pijače so prava sladkorna bomba. Za lažjo predstavo naj povem, da je v eni pločevinki kole kar osem čajnih žličk sladkorja, ki ob prisotnosti kofeina in morda še CO2 povzroči pravo revolucijo v črevesju. Najpogostejša težava je driska! Če se temu želite izogniti vsi tisti s sindromom razdražljivega črevesja, so seveda gazirane pijače (v omenjeni kombinaciji) na vaši »negativni listi«. Ne segajte po gaziranih pijačah, za žejo pijte vodo!
- Sorbitol se v naravi nahaja v nekaterem sadju, kot so breskve in hruške, ter v jabolčnem soku. Ker se težko presnavlja, ga uporabljajo kot nizkokalorično sladilo v številnih prehranskih izdelkih, zato vedno dobro poglejte deklaracijo izdelka! Povzroča lahko vetrove, napenjanje, bolečino v trebuhu in drisko. Veliko ga najdemo tudi v dietetičnih prehranskih izdelkih, kot so dietne marmelade, dietne čokolade, posebni dietni piškoti, žvečilni gumiji, mentolovi bomboni, v nekaterih zdravilih pa ga najdemo kot pomožno snov.
- Fruktoza, naravni sladkor iz raznih vrst sadja, lahko povzroča pri osebah s sindromom razdražljivega črevesja neprijetne prebavne težave. Težava najverjetneje nastane zato, ker bakterije v debelem črevesju razgrajujejo ostanek fruktoze, ki je tanko črevo ni popolnoma vsrkalo. Posledica so napenjanje, vetrovi ali driska, lahko pa tudi kar oboje.
- Olestra je novejši »nekalorijski maščobni nadomestek«. Prehranska industrija ga uporablja za izdelovanje manj mastnega čipsa in krekerjev. Olestra se ne presnavlja in se ne vsrka v črevo, ampak se izloča iz telesa in prav tu nastopi težava. Izloči se lahko zelo hitro, kar povzroči neprijetne vetrove, napenjanje, drisko in bolečine v trebuhu. Zato ga bolnikom z razdražljivim črevesom ne priporočamo.
- Čokolada je omamna in nadvse priljubljena sladkarija, ki pa lahko vsebuje manjše količine kofeina, kar nekaj sladkorja in seveda veliko maščobe. Zaradi omenjenih sestavin in morda še prisotnega stresa izzove drisko, zato naj se je bolniki z razdražljivim črevesom izogibajo oziroma uživajo le za majhen vzorec.
- Previdnost ni odveč pri uživanju sladoleda, ki vsebuje veliko sladkorja, maščob in razne druge dodatke, pa še temperatura te hrane je zelo nizka! Enako velja tudi pri ocvrtih jedeh, mastnih nadevih, mastnih kremah, slani mastni mesni izdelki, mastni namazi, polnomastnih pikantnih sirih itd.
Pri sindromu razdražljivega črevesja so pomembne tudi vaše prehranske navade. Svoje najljubše jedi pripravljajte z manj maščobe. To pomeni, da si pico (če sodi med vaše najljubše jedi) pripravite z manj mastnim sirom in pusto šunko, si izberete sladoled z manj maščobe, piščanca pečete brez dodane maščobe, ocvrtega piščanca pa pripravite na poseben način. Odstranite kožo, panirajte ga kot vedno, panirane kose pa položite v rahlo pomaščen pekač in jih pecite v pečici. Pečene položite v primerno veliko posodo in jih za nekaj minut pokrijte. Dobili boste okusne dietno ocvrte kose, brez maščobe!
Nekateri simptomi pri razdražljivem črevesju so bolj odvisni od tega, kako jeste in manj od tega, kaj jeste. Morda jeste prehitro? Tako po vsej verjetnosti pojeste preveč naenkrat in ne sledite telesu, kako se počuti! Ne hranite se pogosto v restavracijah s hitro prehrano. V takšni hrani je preveč maščob (zato je tudi okusna), morda preveč sladkorja in tudi preveč E-jev. Vse to pa je vzrok za nastale prebavne motnje, bolečine v trebuhu in drisko. Kakšni pa so vaši obroki? Morda imate navado, da se en dan prenajedate, naslednji dan pa stradate. Takšen način prehranjevanja seveda prispeva k pojavu sindroma razdražljivega črevesja (napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu, neredno odvajanj). Morda imate radi slane in sladke prigrizke med gledanjem televizije? Čipsi, krekerji, sladki grižljajčki vsebujejo veliko maščobe, sladkorja (ali celo nadomestke za sladkor) in soli, tudi E-ji ne manjkajo, so pa težko prebavljivi in povzročajo prebavne motnje značilne za sindrom razdražljivega črevesja. Ob določenih priložnostih (dopusti, prazniki) zaužijete velike količine jedi – se prenajedate? Opustite to grdo navado, kajti davek boste plačali vi sami! Prenajedanje se po navadi konča z napenjanjem, vetrovi, bolečino v trebuhu, slabostjo, pa tudi z bruhanjem.
Sami svoj zdravnik
V nekaterih primerih ta motnja, sindrom razdražljivega črevesja, ki prizadene dvakrat več žensk kot moških, ni povezana s prehrano in jo izzove stres. Zato se sprostite. Progresivno sproščanje mišic zmanjšuje stres, kar očitno zmanjšuje občutljivost na bolečino. Raziskava newyorške univerze je pokazala, da so ljudje s sindromom razdražljivega črevesja, ki so izvajali progresivno sproščanje mišic, občutili petkratno zmanjšanje bolečin in krčev. In kako se izvaja? Udobno sedite ali lezite. Zaprite oči, globoko dihajte in si predstavljajte, kako stres zapušča vaše mišice. Močno napnite mišice stopal, nekaj časa vztrajajte, nato mišice sprostite, da se znebijo vse napetosti. Nadaljujte s posameznimi sklopi mišic proti mečem, zgornjemu delu nog, končajte pa z vratom, obrazom in glavo.
Obujte si telovadne copate! Telesna aktivnost je v raziskavi washingtonske univerze olajšala simptome pri obolenjih želodca in črevesja. Raziskava sindroma razdražljivega črevesja ni obravnavala posebej, toda znanih je mnogo dokazov, da fizična aktivnost pomaga sproščati črevesje. Njegovo delovanje se med vadbo umiri, saj telo pošilja več krvi v noge in roke. Prav tako sprošča stres in izboljšuje razpoloženje, zato se lažje soočate z bolečino.
Pomagate si lahko tudi z domačimi zdravili. Obstaja kar nekaj zdravilnih rastlin, ki preprečujejo ali vsaj ublažijo krče. Najbolj priljubljen je čaj iz poprove mete. Iz listov (svežih ali posušenih) si pripravite močan čaj in ga po požirkih pijte večkrat dnevno. Lahko si pomagate tudi s kapsulami olja poprove mete. Kupite gastrorezistentne kapsule, ki se sprostijo šele v črevesju, ne pa v želodcu.
Sprostite se z jogo. V indijski raziskavi je bilo ugotovljeno, da so moški s sindromom razdražljivega črevesja po dveh mesecih vsakodnevnega ukvarjanja z jogo zaznali enako izboljšanje kot tisti, ki so dva meseca uživali zdravilo. Joga je očitno ublažila razdraženost živcev, ki spodbujajo delovanje črevesja.
Najboljše zdravljenje je torej izogibanje stresnim situacijam in primerno prehranjevanje. Dnevna prehrana naj vsebuje tudi vsaj 25 g vlaknin, ki jih dobite z običajnimi živili – ne z otrobi. Večina teh vlaknin naj bo v topni obliki, vsebujejo jih sadeži, kot so jabolka, kutine, jagode, dateljni in zelenjava, oves, ječmen, riž itd.
Pozor! Podobni simptomi!
Simptomi pri laktozni intoleranci, o kateri podrobnejše pišemo na strani 62, so enaki kot pri sindromu razdražljivega črevesja! Na laktozno intoleranco posumimo, kadar se simptomi pojavijo od pol ure do dveh ur po zaužitju svežega mleka ali mlečnega izdelka, ki vsebuje laktozo. Ker so simptomi res zelo podobni, prosite svojega zdravnika za test na laktozno intoleranco. Pri pozitivnem testu si lahko pomagate s tabletkami laktaze. Uživate jih lahko neomejeno, vsak dan ob vsakem obroku, ki vsebuje laktozo. Šele po opravljenem testu boste popolnoma prepričani, ali imate laktozno intoleranco ali vas pesti sindrom razdražljivega črevesja!
Jedi iz babičine kuhinje, ki nam bodo v pomoč
Za pomoč pri zdravem prehranjevanju smo vam pripravili nekaj receptov, s pomočjo katerih boste lahko kljub težavam s črevesjem dobro in zdravo jedli. Na naslednjih straneh so zbrani recepti, ki so jih sestavile že naše babice. Čisto vsaka jed ne bo primerna za vsakogar, zato jih izberite previdno, da boste prijetno siti.
SMETANOVA GOBOVA JUHA
Sestavine: • 1,25 l vode • velika pest suhih jurčkov • 2 srednja debela krompirja • 200 ml kisle smetane • sol • šopek zelenega peteršilja • 1 žlica olja • 1 žlica gladke moke • 1 šalotka
Priprava: Suhe jurčke damo kuhati v vodo. Počasi naj vrejo 15 minut. Dodamo na drobne kocke narezan krompir in posolimo. Iz olja, moke in šalotke naredimo svetlo prežganje, zalijemo ga z zajemalko mrzle vode in gladko razkuhamo. Prilijemo k juhi. Ko juha ponovno zavre, umešamo kislo smetano. Preden juho ponudimo, jo potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
FIŽOLOVO ZELJE
Sestavine: • 500 g suhega fižola • 1000 g kislega zelja • 60 g svinjske masti • 1 žlica gladke moke • nekaj zrn popra • lovorjev list • 1 srednja velika čebula
Priprava: Čez noč namočen fižol kuhamo v vodi, kjer se je namakal. Dodamo poprova zrna in lovor ter solimo. Na pol kuhanemu fižolu dodamo kislo zelje, po potrebi še zalijemo in skuhamo do konca. Medtem naredimo iz maščobe in moke svetlo prežganje in na njem rahlo popražimo čebulo, zalijemo z zajemalko mrzle vode in razkuhamo. Prilijemo k fižolovemu zelju in skupaj prevremo.
Jed zelo izboljšamo, če ji med kuho dodamo košček prekajenega mesa ali vsaj 3 do 4 kose prekajenih kožic. V zimskem času, ko imamo v kašči klobase, lahko jih ponudimo – skuhamo in bo jed zelo okusna in seveda s koščkom kmečkega kruha tudi nasitna.
GOLAŽEVA JUHA
Sestavine: • 400 g govedine ali svinjine • 40 g svinjske masti • 2 čebuli • 2 žlički sladke rdeče paprike • 1 žlica gladke pšenične moke • 100 do 150 ml rdečega vina • sol • poper • ščep kumine • ščep majarona • strok česna • žlica paradižnikove mezge • 1,5 do 2 l vode • 3 krompirji • po želji 2 zeleni papriki
Priprava: Na maščobi svetlo popražimo čebulo, poprašimo z moko in še malo popražimo. Potresemo s sladko rdečo papriko in takoj zalijemo z mrzlo vodo. Dodamo na koščke narezano meso in počasi kuhamo. Ko je meso na pol skuhano, dodamo na kocke narezan krompir, začimbe in na debelo sesekljano papriko ter jed skuhamo do konca. Tik pred zaključkom kuhanja dodamo vino. Juha je nasitna in jo ponudimo s kosom rženega kruha.
MESNI ZVITEK S KROMPIRJEM
Sestavine: • 400 g mehke moke • 1 do 2 jajci • žlička olja • malo soli • mlačna voda po potrebi
Nadev: • 300 g mešanega mletega mesa • 1 manjša čebula • 3 žlice masti • 4 žlice kisle smetane • sol • poper • 2 do 3 krompirji
Priprava: Iz sestavin zamesimo gladko, mehkejše testo. Ko se začnejo delati mehurji, oblikujemo dobro povaljan hlebček, kar je za vlečeno testo zelo pomembno. Testo naj pokrito počiva 30 minut, nato ga razvaljamo v tanjšo okroglo krpo, premažemo z raztopljeno mastjo, tanko raztegnemo in porežemo debelejše robove. Testo potresemo z nadevom, pokapamo z mastjo in dvema žlicama kisle smetane. Rahlo zvijemo in v okroglem lončenem pekaču zavijemo tako, da surovega ne režemo.
Priprava nadeva: Fino sesekljano čebulo rahlo popražimo na žlici masti. Dodamo mleto meso, kavno skodelico vode, dišavnice, sol in pokrito dušimo 20 minut. Krompir narežemo na zelo drobne kocke in proti koncu dušenja primešamo k mesu. Nadev naj bo tako začinjen, da je rahlo pikanten. Po 20 minutah ga odstavimo, ohladimo in uporabimo.
Ko vzamemo pečen zavitek iz pečice, ga premažemo z žlico kisle smetane. Jed ponudimo s sezonsko solato.
KISLO ZELJE S PEČENO PURICO
Sestavine: • ena manjša purica (2500 g) • sol • poper • 100 g masti ali olja • 800 g kislega zelja • 100 g čebule • 100 g prekajene slanine • žlica sladke mlete paprike • 600 g krompirja • 150 ml belega vina
Priprava: Očiščeno purico posolite in popoprajte, položite v pekač, polijte z vročo maščobo in belim vinom. Pecite v pečici in občasno polivajte z lastnim sokom. Ko je meso na pol pečeno, ga vzemite ven. Na olju popražite slanino in čebulo, dodajte narezano kislo zelje, ki ste ga prej oprali in odcedili, pa dušite približno 40 minut. Posolite, popoprajte in dodajte rdečo papriko.
Zelje stresite v pekač na maščobo, kjer se je prej pekla pura, nato položite purico na zelje, prekrijte s folijo in pecite, dokler meso ni mehko.
Pečeno purico razrežite, servirajte na krožniku, z ene strani dodajte zelje, z druge pa pečen ali kuhan krompir. Potresite s sesekljanim peteršiljem.
OCVRTI PIŠČANEC
Sestavine: • 1 manjši domači piščanec • sol • 120 do 150 g moke • 2 do 3 jajca • 2 žlici olja • 250 g drobtin (ali po potrebi) • olje za cvrenje
Priprava: Očiščenemu piščancu odstranimo kožo, ga razrežemo, posolimo, nato vsak kos povaljamo v moki, pomočimo v raztepenih jajcih, ki jim prej primešamo olje, nato kose povaljamo v drobtinah in jih ocvremo v olju ali masti. Ocvrto meso odcedimo in hranimo v odprti posodi na toplem.
Naše babice so pri ocvrtem piščancu vedno servirale jabolčni kompot!
RIŽEV NARASTEK S ČEŠNJAMI IN JABOLKI
Sestavine: • 2 skodelici riža • 4 skodelice mleka • ščepec soli • 250 g skute • 4 do 6 žlic sladkorja • 1 zavitek vaniljevega sladkorja • 1 skodelica rozin • 500 g jabolčnih rezinic ali češenj brez koščic • 1 žlica masla • 1 kozarček ruma
Priprava: Riž damo v slano mleko in do polovice skuhamo, nato primešamo skuto, sladkor, vaniljev sladkor, rozine, sadje in rum. Maso premešamo, damo v pomaščen pekač, na vrh položimo kosmiče masla in narastek pečemo dobre pol ure na 200 stopinjah C. Zraven ponudimo kompot.
OCVIRKOVE POGAČE
Sestavine: • 500 g pšenične moke (pol ostre in pol gladke) • 50 g masti • sol • 45 g kvasa • mleko po potrebi • 4 žlice kisle smetane • 2 rumenjaka
Uvaljamo: • 400 g na grobo mletih ocvirkov • 60 g masti • po želji poper
Priprava: Kvas vzhajamo in iz drugih sestavin zamesimo testo. Oblikujemo hlebček, ki naj počiva slabe pol ure. Nato ga razvaljamo za prst debelo ploščo, premažemo z 20 g masti in tretjino ocvirkov, nato testo zložimo dvakrat po tri plasti. Postopek po presledkih 20 minut še dvakrat ponovimo, da porabimo vso mast in ocvirke. Nato testo razvaljamo za na prst debelo, izrežemo pogačke, jih zložimo v pomaščen pekač, premažemo z jajcem in jih svetlo rumeno spečemo.
BUHTELJNI
Sestavine: • 500 g ostre moke • 250 ml mleka • 3 rumenjake • 1 celo jajce • 100 g sladkorja • 40 g kvasa • žlička soli • naribana limonina lupina • 100 g masla • slivova marmelada po okusu • 40 g masla • vaniljev sladkor
Priprava: Iz sestavin za testo pripravimo kvašeno testo. Ko je dovolj vzhajano, ga na deski razvaljamo za prst na debelo in izrežemo kvadratke. Na vsak kvadratek damo slivovo marmelado, ki mira biti trda, jih zvijemo in pomažemo z raztopljenim maslom, da se buhteljni, ki jih zložimo drugega poleg drugega na pomazan pekač, ne sprimejo. Nato pustimo, da se buhteljni v pekaču vzhajajo. Vzhajane buhteljne spečemo. Pečene vzamemo narazen, potresemo z vaniljevim sladkorjem in še tople postrežemo.
KRHKI FLANCATI
Sestavine: • 250 g gladke moke • 3 rumenjaki • ščep soli • velika žlica ruma in toliko kisle smetane, da zamesimo voljno, srednje mehko testo • 30 g masla • olje za cvrenje
Priprava: Iz naštetih sestavin zamesimo testo. Oblikujemo hlebček, ki naj počiva 20 minut. Po tem testo za nožev hrbet debelo razvaljamo, s petelinčkom narežemo krpe v velikosti manjše dlani, naredimo 3 do 4 zareze, trakove na hitro malo nategnemo, prepletemo in previdno spustimo v primerno vročo maščobo. Delamo hitro, da se testo ne zlepi. Ko so na eni strani svetlo ocvrti, jih obrnemo z vilico in čez nekaj trenutkov polagamo na vpojni papir, ki vsrka odvečno maščobo. S sladkorjem potresemo popolnoma ohlajene
Babičin nasvet: Polovico smetane v testu lahko nadomestite z belim vinom. V testo krhkih flancatov ne dajemo sladkorja, ker bi se pri cvrenju prehitro žgal.
Ker testo vsebuje precej tekočine (smetana, vino), se olje proti koncu cvrenja zelo peni, zato naj bo posoda za cvrenje globoka.
AJDOVA ZLIVANKA S SKUTO
Sestavine za testo: • 1 liter ajdove moke • 1 do 1,5 litra mleka • sol • maščoba za pekač
Nadev: • 500 g skute • pol skodelice smetane • sol
Priprava: Dobro razmešamo ajdovo moko, mleko in sol. Nato testo zlijemo v dobro namaščen pekač za pol centimetra debelo. Potresemo z zdrobljeno slano skuto in poškropimo s smetano. Pečica naj bo precej vroča, pečemo pa vsaj pol ure.
KORUZNA ZLIVANKA
Sestavine: • 1,5 litra mleka • 1 liter koruzne moke • 4 žlice sladkorja • 8 žlic smetane • 3 jajca • maščoba za pekač
Priprava: Iz naštetih sestavin naredimo gladko tekoče testo, ga vlijemo na močno pomaščen pekač in spečemo v precej topli pečici – vsaj 30 minut.
FIŽOLOVA TORTA
Sestavine: • 3 rumenjaki • 230 g sladkorja • 250 g kuhanega pretlačenega fižola • 60 g pšenične moke • 1 pecilni prašek • sneg iz treh beljakov • 150 g marelične marmelade • sladka smetana
Priprava: Rumenjake in sladkor razmešamo, dodamo vse preostale sestavine in naredimo fino maso za torto, ki jo vlijemo v tortni model in spečemo. Spečeno in ohlajeno torto prerežemo in namažemo z marelično marmelado. Vrh torte in obod lahko premažemo s stolčeno sladko smetano.
Babičin nasvet: Namesto moke vzemite mlete orehe, drugi postopki so enaki. Pri zamenjavi moke z orehi je torta primerna za bolnike, ki so občutljivi na gluten in za bolnike z razdraženim črevesjem.