Kaj v nas sproža stres in kako se ga rešimo

Težko, praktično nemogoče je dandanes najti človeka, ki ne bi bil pod stresom. Skoraj ves čas. Zato si prav vsi želimo najti načine, kako bi ta stres sprostili. Začeti pa moramo pravzaprav drugje: poiskati sprožilce stresa takoj, ko se z njimi soočimo, in iti v akcijo. To je ključnega pomena, da se znamo s stresom spopasti in ga sprostiti.

Stres

Ali se znate spopadati s stresom?

Če se s stresom ne spopademo tako, kot je potrebno, pride lahko do poškodb v našem telesu. Ogrožene so lahko vse telesne funkcije. Ko se znajdete v situaciji, ki je za vas stresna, vaše telo takoj reagira s tako imenovanim odzivom bori se ali zbeži in izloča hormone, ki zvišujejo krvni tlak in/ali srčni utrip.

Ko do teh sprememb pride, to lahko poruši naše duševno in telesno zdravje, kar kaže cela vrsta simptomov, kot so glavoboli, bolečine v prsnem košu, napetost in bolečina v mišicah, želodčne težave, težave s spanjem, napetost, nemir, razdraženost, jeza, itd. Če se iz stresne situacije nikakor ne moremo ali ne znamo izkopati, to lahko privede do različnih bolezni: srčnih obolenj, raka, debelosti, sladkorne bolezni, migren, gastrointestinalnih težav, alzheimerjeve bolezni, motenj hranjenja, astme.

Da bi se temu izognili, je torej zares zelo priporočljivo, da ugotovimo, kaj v nas sproža stres, in da najdemo načine, kako se z njimi spopasti, preden ti sprožilci postanejo problem.

Sprožilce stresa na splošno ločimo na akutne in kronične. Akutni stres je običajno povezan z enim samim stresnim dogodkom, na prime pogovor za službo ali opravljanje vozniškega izpita. Naša reakcija na stres je takojšnja in pogosto kratkega roka. Ko je stresne izkušnje konec, se vrnemo v zdravo, ne stresno rutino.  Pri kroničnem stresu stresna situacija, s katero se soočamo, traja dlje časa oziroma se z njo spopadamo vsak dan. Tovrsten stres lahko pripelje do prej omenjenih obolenj.

Če vemo, kaj v našem življenju povzroča stres, je to že prvi korak na poti do olajšanja in je seveda preventiva za številne zdravstvene težave, ki so posledica stresa.

Sprožilci stresa so:

  • Velike življenjske spremembe (poroka, nosečnost, selitev, smrt ljubljene osebe); zanimivo je, da celo pozitivne spremembe, kot na primer poroka, povzročajo stres, mentalna prilagoditev vsakršni novi situaciji (dobri ali slabi) lahko pripelje do stresa
  • Okolje, v katerem bivamo: zoprni sosedje, vpitje otrok, nori vozniki, ki divjajo mimo nas na poti v službo, vsi ti zunanji stresorji nas jezijo, vznemirjajo, skratka povzročajo običajne simptome stresa.
  • Nepredvidljivi dogodki: morda je to samo nenapovedan obisk ali kakšna neprijetna novica, ki ste jo slučajno izvedeli, vsi nepredvidljivi dogodki so sprožilci stresa v našem telesu, ker se pač mentalno nismo uspeli pripraviti na te situacije.
  • Delovno okolje: stres povzročajo sodelavci, nadrejeni, odgovarjanje na neskončno število elektronskih pisem. Neka raziskava je pokazala, da je službeni stres največji vzrok stresa pri odraslih Američanih in celo narašča z vsakim naslednjim desetletjem.
  • Druženje: tudi če sodite med tiste, ki se radi družijo z drugimi, je spoznavanje novih ljudi ali nagovarjanje večje množice lahko zelo stresno. Stres pa je lahko tudi posledica prepira s partnerjem, prijatelji ali sorodniki.

Kako se spopadamo s stresom in kako najdemo načine, da ga sprostimo

Ko enkrat ugotovimo, katere situacije ali izkušnje povzročajo stres v našem življenju, se lahko začnemo z njim spopadati in poiščemo načine, da si olajšamo življenje. Glede na to, kaj vam povzroča stres, lahko poskusite s številnimi tehnikami in vadbami:

  • Telesna aktivnost vpliva neposredno na stres, ker zreducira stresne hormone in stimulira nastajanje endorfinov v telesu. Lahko je to tek, sprehod, kolesarjenje, vsakršna telesna aktivnost dela čudeže.
  • Tehnike sproščanja: mednje sodijo meditacija, taj či, masaža. Z njihovo pomočjo nadzorujemo dihanje (globlje ko dihamo, bolj smo sproščeni), to posledično upočasni bitje srce in znižuje krvni pritisk. Te tehnike priporočajo zlasti pri tenzijskem glavobolu.
  • Ostanimo odprte glave in ohranjajmo smisel za humor: življenje ima pač vzpone in padce. Ovire skušajmo vsaj do neke mere premagovati z nasmeškom na obrazu, tudi če je ta včasih malce prisiljen. Morda, samo morda, kakšna situacija sploh ni tako stresna, kot si predstavljamo.
  • Več se družite. Če vam stresa ne povzročajo sorodniki in prijatelji, se vsekakor več družite z njimi. Druženje ima podoben učinek kot telesna vadba, saj zviša nivo pozitivne energije in pomaga, da odmislimo stvari, ki nam povzročajo stres.
  • Najdite konjiček: vzemite barvanko, ki ste jo kupili otroku, in še sami kaj pobarvajte. Ali pa kaj narišite. To ima podoben sproščujoč učinek kot joga, saj preusmerite pozornost, zbistrite um oziroma se otresete stresnih misli.
Povejte svoje mnenje - kometirajte