Tisti zares pridni si malico ali kosilo, ki ju vzamemo v službo, pripravi kar doma. Hrano običajno damo v plastične posode, ki nam jih ponujajo na vsakem koraku. Pravzaprav je plastika povsod in od nje smo postali rako rekoč odvisni, saj so v njej tudi kozmetični pripomočki, voda in tako naprej.
A naj bo hrana, ki si jo pripravimo za obrok izven doma še tako zdrava, plastika, v kateri jo shranjujemo, lahko ogroža naše zdravje na več načinov:
- Škodljive kemične spojine v plastiki, ki jim pravimo ftalati, povečujejo raztegljivost plastike in seveda niso dobri za nas. Lahko jih vdihujemo, zaužijemo ali pa pride do absorpcije preko kože (če je stik zelo pogost). V nevarnosti so celo dojenčki, ki radi grizejo plastične igračke, še posebej, ko jim rastejo zobje. Znanstvenikom še ni uspelo ugotoviti, do kakšne mere so ftalati neškodljivi. So pa poskusi na živalih pokazali, da izpostavljenost ftalatom pripelje do poškodb reproduktivnih organov, zmanjšanja števila spermijev, prihaja do nizke ravni testosterona in prezgodnje pubertete.
Ftalati v plastiki torej lahko vplivajo na plodnost. Leta 2003 so v Environmental Health Perspectives (Okoljska zdravstvena perspektiva) objavili rezultate študije, v kateri so proučili vzorce sperme in urina 168 moških iz Laboratorija za andragoške raziskave Splošne bolnišnice v Massachusettsu. Rezultati so pokazali, da nivoji ftalatov v okolju lahko spremenijo DNK v človeški spermi. Več raziskav na ljudeh in živalih je prav tako analiziralo povezavo med izpostavljenostjo ftalatom in razvojem reproduktivnih organov. Študije na glodavcih so pokazale, da dejansko lahko pride do določenih deformacij spolnih organov. - Škodljive sestavine lahko pridejo tudi v hrano ali vodo. To je tudi eden od razlogov, da ne smemo pogrevati hrane v plastičnih posodah v mikrovalovni pečici, ker plastika ob segrevanju lahko sproža kemikalije. Do podobnih procesov pride tudi od stiku plastike in vode. Najsi gre za umivanje ali shranjevanje, vroča voda ne sme priti v stik s plastiko, ker so kemikalije, ki jih sprošča plastika, podobne človeškemu estrogenu in povečujejo tveganje za več različnih obolenj. Raje uporabljajte steklen kozarec ali keramične skodelice, posode (tudi za mikrovalovno pečico). Zavrzite posode, ki so stare ali ste jih večkrat uporabili v mikrovalovni pečici.
- Določeno vlogo igra tudi kakovost plastičnih posod. Poglejte, ali imajo izdelki kje označeno kakovost plastike.
- Plastika seveda škoduje okolju: onesnažuje zrak, vodo in ogroža življenje v morju. Saj ste že slišali za tisti žalostni podatek, da lahko ena plastična vrečka, ki jo zavržemo pri nas, ubije recimo želvo na Galapáških otókih? Plastične vrečke v vodi dejansko potiskajo živalske in rastlinske vrste v morju na rob izumrtja. Ena največjih težav plastike je, da ni bio razgradljiva, kar pomeni, da traja od sto do tisoč let, da se razgradi.
- Kemikalije v plastiki lahko povzročajo tudi povečanje telesne teže: plastika vsebuje organsko spojino bisfenol A (BPA), ki je podobna estrogenu v vašem telesu. Zaradi te lastnosti BPA težje nadzorujemo številke na tehtnici, zredimo se, pride lahko celo do odpornosti na insulin. Izpostavljenost BPA povečuje število maščobnih celic.
Seveda se je plastičnim posodam in plastenkam najbolj zdravo povsem odpovedati. Če pa ne gre drugače, jih vsekakor ne izpostavljamo soncu. Hranimo jih nekje na hladnem. Odveč je poudariti, da vedno, ko gremo po nakupih, vzemimo s seboj svoje, na primer platnene vrečke. Če je le možno, uporabljajmo steklenice, tudi za dojenčke.