Probiotiki in karies – Bakterije za sijoč nasmeh?

Že dolgo poznamo številne ugodne učinke probiotičnih živil na naše telo. Lahko nam pomagajo pri vzdrževanju optimalne črevesne flore in preprečevanju vsakdanjih prebavnih težav. Poleg tega ugodno vplivajo tudi pri določenih vrstah zdravljenja z zdravili, pri okužbah, ranah in tudi varovalno pred rakom debelega črevesa.

Morda je manj znano, da z uživanjem probiotikov lahko pripomoremo tudi k zmanjšanju tveganja za zobno gnilobo. Tako ugotavljajo znanstveniki v raziskavah, ki v zadnjem času intenzivno potekajo.

Probiotiki karies

Zobna gniloba ali karies je infekcijska bolezen trdih zobnih tkiv, ki jo povzročajo štirje med seboj odvisni dejavniki:

  • sladkor
  • dovzetno zobno tkivo
  • prisotnost ustnih bakterij v zobnem plaku (predvsem Streptococcus mutans) in
  • čas.

Tudi probiotiki so pripravki, ki vsebujejo žive mikroorganizme, vendar so to bakterije, ki so koristne in bi lahko zmanjšale prisotnost škodljivih bakterij za naše zobe. Znanstveniki zato že razvijajo prehrambne izdelke s probiotiki in tudi zobne paste z dodatkom probiotikov, ki naj bi zmanjševali tveganje za zobno gnilobo. Prve take zobne paste naj bi bile na trgu že prihodnje leto.

Sladkor hrani gnilobo

Zobna gniloba torej nastane zaradi več vzrokov, hrana pa ima pri tem najpomembnejšo vlogo. Prehrana namreč že v otroštvu vpliva na razvoj organske zasnove zob (matriks).

Ima tudi neposreden vplivu na zobe. Zaradi kisline, ki jo proizvajajo bakterije iz zaužite hrane, pade pH vrednost, zato pride do demineralizacije trdega zobnega tkiva.

Bolj kot količina zaužite kariogene hrane (živila in pijače s sladkorjem, lepljiva živila in podobno) je pomembna pogostost uživanja takih živil. Poleg tega je večja verjetnost, da se izognemo slabim učinkom sladkorja, če bomo takšna živila uživali znotraj obroka, torej skupaj z drugimi živili, kot če po samih sladkih prigrizkih posegamo izven obrokov.

Sladoled, ki koristi zobem?

Probiotične bakterije iz rodu bifidobakterij in laktobacilov naj bi, sodeč po opravljenih raziskavah, imele zaviralni učinek na bakterije Streptococcus mutans v slini. Dosedanje raziskave so vključevale različne probiotične izdelke, med drugim različne vrste jogurtov in tudi probiotični sladoled. V poskusih so vrste Bifidobacterium lactis in Lactobacillus acidophilus nadomestile streptokoke v slini, s čimer se verjetno lahko zmanjša tudi prisotnost kisline oziroma njenih negativnih učinkov na zobno tkivo.

Podobne učinke naj bi imel tudi tako imenovani Lactobacilus anti-caries, ki ga dodajajo zobnim pastam, najdemo pa ga tudi v posebnih žvečilnih gumijih. Ta probiotik se veže na škodljive bakterije in jim preprečuje kopičenje na površju zob. Tako se škodljive bakterije sprimejo v večje aglomerate, takšne pa ne morejo povzročati škode in jih lahko preprosto izplaknemo iz ustne votline.

Brez pretiravanja

Ljubitelji sladoleda se torej lahko veselijo možnosti, da z uživanjem priljubljene sladice – seveda le probiotične! – pripomorejo tudi k zdravju svojih zob. Lidija Vertnik, dipl. inženirka živilske tehnologije, z Inštituta za nutricionistiko, pa kljub temu opozarja pred drugimi slabimi učinki, ki bi jih lahko imelo pretirano uživanje sladoleda, tako tudi probiotičnega. »Smernice zdravega prehranjevanja namreč pravijo, da naj bodo sladoled in podobna živila na našem jedilniku le redka poslastica, saj so ta lahko bogat vir sladkorja in maščob ali pa umetnih dodatkov. Boljša izbira je uživanje fermentiranih mlečnih izdelkov, predvsem tistih, ki vsebujejo kulture mlečnokislinskih bakterij iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium.«

Ob tem dodaja, da so naše zdravstvene težave praviloma posledica več različnih dejavnikov, zato moramo z vidika zdravja naših zob popaziti tudi, da ne uživamo prepogosto kariogenih živil. Če že, pa vsaj poskrbimo, da se ta v naših ustih zadržijo čim manj časa in da skrbimo za redno ustno higieno.

Obroki naj bodo po sestavi pestri, pri čemer vključimo tudi tako imenovane kariostatične sestavine, ki zavirajo karies (beljakovine, kazein, vitamini), zelenjavo in sadje ter vlaknino. Sploh zadnje zaužito živilo v obroku pa naj bo čim manj kariogeno, kar je nekoliko v nasprotju s splošnimi navadami. Pri boju proti zobni gnilobi si lahko pomagamo tudi z granatnim jabolkom. Zaradi antimikrobnega učinka deluje proti bakterijam v ustih ter tako preprečuje gnitje zobnega tkiva.

Piše: Tina Gorenc