Le malokdo pozna rdečo mangrovo (Rhizophora mangle), mogočno drevo iz tropskih krajev, ki je že na videz izjemno zanimivo. Rdeča mangrova namreč požene dolge, v loku zrasle korenine, ki se dvigajo nad zemljo in oblikujejo njeno značilno podobo.
Rdeča mangrova je drevo, ki v tropih zraste do 25 metrov, medtem ko ima na Floridi grmičasto rast do šest metrov višine. Za mangrovo so značilne v loku zrasle, dva do 4,5 metrov dolge nadzemne korenine. Ima nasproti ležeče liste elipsaste oblike brez vidnih žil.
Na zgornji strani so temnozeleni, na spodnji svetlejši in imajo gladek rob. Zrastejo pet do 15 centimetrov. Cvetovi rdeče mangrove so bledorumene barve. Razvijeta se dva do štirje na razvejanem peclju. Dolgi so do sedem centimetrov in široki dva centimetra. Tvorijo rjave plodove jajčaste oblike. Še preden plod odpade z drevesa, semena poženejo korenino, ki se zasidra v zemljo, takoj ko plod odpade, nakar začne seme na vrhu hitro kaliti. Raste na območjih tropske Amerike od Bermudskih otokov do Floride, severne Mehike, Brazilije, Ekvadorja in Peruja, v Afriki od Senegala do Nigerije, v Melaneziji in Polineziji.
Uporaba rdeče mangrove
Iz listov in smole rdeče mangrove izdelujejo vino. Les rdeče mangrove in drugih vrst te družine je zelo težak, trd in trden, a tudi izjemno prožen in posledično trajen. Uporabljajo ga v gradbeništvu, ladjedelstvu, sodarstvu, za lesene dele strojev, ki so močno obremenjeni, ter tudi kot kurivo z veliko energijsko vrednostjo. Afriški otroci iz posušenih semen rdeče mangrove izdelujejo piščalke za igranje. Na Kostariki uporabljajo koncentrirane izvlečke lubja za barvanje tal in pohištva, podobno tudi afriška etnična skupina Ashanti. Indijanci Cuna pa iz rjavih vej rastline izdelujejo ribiške vrvice.
Rastlinska droga iz rdeče mangrove vsebuje veliko polifenolov; 80 odstotkov je kondenziranih taninov, 20 odstotkov pa hidrolizirajočih: epikatehin, katehin, klorogenska, galna in elagna kislina ter galotanini in elagitanini. Suha skorja vsebuje 10 do 40 odstotkov taninov, zračne korenine pa približno 10 odstotkov. V rdeči mangrovi so prisotne še nasičene in nenasičene maščobne kisline z dolžino verige 12 do 24 ogljikovih atomov, eterična olja in fitosteroli.
Vodni izvleček iz lubja rdeče mangrove dokazano preprečuje rast določenim mikroorganizmom. Na odprtih ranah zajcev in telet se je izkazal kot zdravilen zaradi svojih antiseptičnih lastnosti. Celjenje ran na živalih po dajanju vodnega izvlečka se je pospešilo in je potekalo brez okužb.
Rdeča mangrova zdravi rane
Rastlinske droge, ki imajo veliko vsebnost taninov, uporabljamo pri zdravljenju ran in opeklin. Tanini so namreč vodotopne snovi, ki se zaradi svoje polifenolne strukture vežejo na proteine. Sprva nastanejo med njimi in proteini hidrofobne interakcije in na krajše razdalje vodikove vezi, nato pa po spontani oksidaciji polifenolov do kinonov še kovalentne vezi. Zaradi vsebnosti taninov uporabljamo pripravke iz rdeče mangrove kot adstringente, hemostatike, antipiretike ter sredstva proti glivam in bakterijam. Pri dajanju na rane dosežemo stabilizacijo kolagenskih vlaken ter celjenje ran brez okužbe rane. Tanini ustvarjajo zaščitno plast na vrhu rane in preprečijo okužbo od zunaj. Vitamini in minerali v izvlečku pa omogočajo bolj intenzivno in učinkovito delovanje encimskih sistemov pri obnovi poškodovanega tkiva in zato hitrejše celjenje.
V ljudski medicini uporabljajo rdečo mangrovo zaradi njenega adstringentnega, emenagognega, ekspektorativnega, hemostatičnega, stiptičnega in toničnega delovanja za zdravljenje angine, astme, bolečin v hrbtenici in želodcu, driske, konvulzij, raka grla, ran, sifilisa, tuberkuloze, vnetij in vročine.
Dokazi o učinkovitosti
Leta 2002 so objavili rezultate klinične raziskave, v kateri so preučevali učinkovitost izvlečka rdeče mangrove pri celjenju ran. Izvedli so enojno slepo, randomizirano in primerjalno raziskavo na 37 prostovoljcih z rano, ki je nastala zaradi operacije pilonidalne ciste oziroma fistule. V raziskavi so bolnikom na rano dajali vodni izvleček rdeče mangrove. Certificirano lubje so ekstrahirali z vodo 30 min pri 95 oC v 250-litrskem reaktorju v razmerju 1 : 7 (m/V). Koncentracijo so priredili glede na vsebnost taninov. Izvleček jih je moral vsebovati vsaj 12 mg/ml. Bolnike so razdelili v tri skupine; prva (dvanajst bolnikov) je prejemala izvleček enkrat dnevno, druga (dvanajst bolnikov) dvakrat dnevno in tretja (trinajst bolnikov) je dobivala dvakrat dnevno merkurokrom. Oba pripravka sta bila v enakih vsebnikih in na rano so ga morale nanesti medicinske sestre ali sorodniki. Velikost ran so merili od desetega do dvanajstega dneva dalje v razmaku šestih tednov.
Izkazalo se je, da se je površina ran hitreje zmanjšala pri uporabi izvlečka rdeče mangrove kot pri dajanju merkurokroma. Razlik med dajanjem izvlečka enkrat ali dvakrat dnevno ni bilo. Pri uporabi izvlečka so pri vseh sodelujočih opazili temnordečo plast, ki je pokrivala rano – kompleks med premreženimi nehidrolizirajočimi tanini in proteini, ki so zavarovali rano pred zunanjimi vplivi. Nezaželenih učinkov pri dajanju izvlečka ni bilo, prav tako se ni okužila nobena rana. Rane so bile pri rednih pregledih suhe in so se hitro celile. Raziskovalci so zaključili, da je izvleček rdeče mangrove koristen pri celjenju ran. Opaženo so poskušali razložiti, da izvleček zdravilno deluje na več ravneh celjenja ran. Zaradi vezanja na proteine naredi čez rano varovalni poklopec, tvori komplekse tudi s proteini v bakterijski steni, zaradi česar deluje antiseptično, zaradi polifenolnih spojin kelira radikale in reaktivne kisikove zvrsti in deluje antioksidativno, spodbuja krčenje rane in poveča tvorbo novih fibroblastov in kapilar.