Savna za dobro počutje

Razvajanje in sprostitev si lahko kadarkoli privoščimo tudi s savnanjem. Po mnenju strokovnjakov to ugodno vpliva na telo in psihično počutje ter je lahko dobra podpora zdravju. A če ga nismo vajeni, se predolgo ne izpostavljamo visokim temperaturam. Le bolj telesno utrjeni uporabniki savne prenesejo tudi nekoliko daljše in napornejše potenje.

Tudi z rednim obiskovanjem lahko pripomoremo h krepitvi zdravja, nam je povedala  sogovornica Cvetka Avguštin, dr. med., vodja Centra zdravja v Termah Olimia v Podčetrtku. Vendar moramo ob tem zase skrbeti še z ustrezno prehrano, zadostnim gibanjem in drugimi ukrepi. “Savnanje toplo priporočam vsem, še posebej v teh hladnejših dnevih, ko bomo več v zaprtih prostorih in tudi zato bolj izpostavljeni mikroorganizmom. Ti namreč ne pridejo do živega ljudem z močnim obrambnim sistemom.”

Naj bo savnanje prijetno

Telo večine nas se na savnanje dobro odziva, a le kadar smo visokim temperaturam izpostavljeni le kratek čas in če sledimo nekaterim pravilom. “Savne so navadno opremljene z navodili, kako se v njih ravnati. V splošnem se moramo držati pravila, da smo v savni tako dolgo, kolikor se v njej še počutimo prijetno. Posebej pozorni morajo biti tisti, ki imajo težave s srcem, visok krvni tlak, astmo ali kožne bolezni. Vendar tudi zanje savna ne predstavlja tveganja, če se savnajo pri nižjih temperaturah in se izogibajo prehitrim prehodom iz vročega na mrzlo in obratno,” razloži sogovornica.

Savnanje priporoča po naslednjem postopku, čeprav je, kot poudarja še enkrat, treba poslušati predvsem sebe in svoje telo in temu prilagoditi tudi savnanje:

1. v savni naj se ne bi zadržali več kot 15 minut. Potem se je priporočljivo vsaj toliko časa tudi ohlajati. “Začetnik naj se savna krajši čas, od tri do pet minut, in pri nižjih temperaturah ter naj potem dlje časa počiva. Mogoče so lahko mladi pri savnanju bolj lahkomiselni. Starejši kot je uporabnik savne, bolj postopoma naj se savna. To pomeni krajše savnanje in pri nižjih temperaturah, z daljšim počitkom. Postopoma lahko čas savnanja in temperaturo povečuje.”
2. ko pridemo iz savne, se najprej gibljemo na svežem zraku, da se dihalne poti ohladijo in kri dobi dovolj kisika. Ob pomanjkanju svežega zraka v kabinah je namreč krvni obtok ogrožen.
3. privoščimo si hladno kopel ali tuš in s tem utrdimo telo. Hladni dražljaj skrči žile. Kot pravi sogovornica, naj gremo tisti, ki velikih nihanj nismo vajeni in nimamo utrjenega telesa, najprej pod mlačen tuš, nato šele pod hladnega ali v hladno kopel. S tem bomo pomagali telesu, da se privadi na temperaturna nihanja.
4. sledi naj topla kopel nog, ki sproži občutek toplote po vsem telesu.
5. kratek čas počivamo, nato pa lahko ponovno odidemo v savno in ponovimo postopek savnanja. Več kot trije zaporedni odhodi v savno telesu ne koristijo, temveč ga preveč izčrpajo, še pojasni Avguštinova. Če savnanja nismo vajeni, obiščimo savno enkrat do dvakrat v tednu, nato pa, če ugotovimo, da nam ustreza in se telo privadi, lahko tudi večkrat.

Krepi telo in pomiri dušo

Na telo ugodno vpliva tako potenje kot izmenično segrevanje in ohlajevanje telesa. Strokovnjaki priporočajo savnanje zaradi več ugodnih učinkov:

• učinkovito čisti kožo in pospešuje prekrvitev vseh tkiv
• izmenjavanje segrevanja in ohlajanja dobro vpliva tudi na srce, krvni tlak, žleze z notranjim izločanjem, ledvice in živčevje
• blagodejno vpliva na dihala, še posebej parne savne ugodno vplivajo na bolezni dihal, tudi astmo
• spodbuja presnovo
• pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa
• utrjuje in krepi imunsko obrambo
• dobro vpliva na psihično počutje.

Cvetka Avguštin, dr. med., še pove, da se finske savne v primerjavi z infrardečimi savnami po učinkih na zdravje nekoliko razlikujejo.

Znebimo se presežkov

“Finske savne zaradi visokih temperatur in nizke vlage učinkovito podprejo razstrupljanje telesa in krepijo srce in ožilje. Za razliko od teh infrardeče savne, kjer so sicer temperature bistveno nižje, vendar žarki prodirajo do 40 milimetrov globoko pod kožo, vzpodbudijo intenzivno znojenje in s tem čiščenje telesa. Številne študije dokazujejo, da infrardeče savne krepijo imunski sistem.”

Po besedah sogovornice se imunska odpornost s čiščenjem telesa okrepi, zato je obisk v infrardečih savnah še posebej priporočljiv za tiste z oslabljenim imunskim sistemom. “Bolj čisto telo lažje deluje in telesna obramba je boljša. Kadar imamo manj energije, je to posledica slabšega delovanja notranjih organov in žlez z notranjim izločanjem, ki ne uspejo uravnovesiti vsega, kar telesu privoščimo. Ko imamo v telesu česa preveč, to slabo vpliva na celotno delovanje telesa. Tudi savnanje lahko pomaga očistiti telo teh odvečnih snovi.”

Infrardeče savne so, kot pravi, primerne tudi za ljudi s kroničnimi boleznimi sklepov, vezivnega tkiva in mišičja, s številnimi kožnimi težavami in kroničnimi vnetji. Poleg tega ustrezajo tudi bolnikom z rakom, saj so dovolj blage, da ne utrujajo preveč.

Pogosto savnam dodajajo eterična olja (evkaliptus, pomaranča, kamilica …), ki z različnimi učinki dodatno krepijo imunsko obrambo, sproščajo in pomagajo obdržati telo prožno.

Savna ni prav za vse

Zelo redki ljudje ne smejo v infrardeče savne, pravi Cvetka Avguštin, dr. med. Savnanje ni priporočljivo za dojenčke, savno pa že priporočajo starejšim otrokom. Finske savne sogovornica odsvetuje bolnikom z resnimi srčno-žilnimi težavami. V savne ne sodijo tisti, ki imajo vročino, odprte rane ali akutne vnetne bolezni, prav tako ne osebe z nalezljivimi boleznimi. Te se lahko savnajo v zasebni savni. Vseh savn, z izjemo infrardeče, se morajo v akutni fazi bolezni izogibati tudi bolniki z rakom.

Nekateri strokovnjaki savnanje odsvetujejo tudi ljudem z epilepsijo, tuberkulozo ali gripo. V vsakem primeru je dobro, da se, kadar imamo kakršnekoli zdravstvene težave (še posebej visok krvni tlak, astmo, kožne bolezni, težave s srcem), pred obiskom savne posvetujemo s svojim zdravnikom. Pri raznih kroničnih oblikah bolezni bodimo zmerni pri izpostavljanju visokim temperaturam, manj časa vztrajajmo v vročini in ne pretiravajmo pri ohlajanju z vodo.

Nadomestimo tekočino

Ker se med savnanjem izloči veliko tekočine, jo moramo nadomeščati že sproti in tudi po savnanju. Dobro je, da poleg vode pijemo tudi tekočino z rudninami in vitamini, ki jih med potenjem izgubljamo. Primerni so mineralna voda, določeni zeliščni čaji in drugo. “Telo je treba nahraniti tudi od zunaj – tako da se namažemo s kakšnimi kakovostnimi olji ali kremami. Najboljše je, da se ravnamo po tradiciji savnanja s severa ali parnih kopeli z Vzhoda, od koder te izhajajo,” še svetuje Cvetka Avguštin, dr. med.

Savnanje je v zadnjih letih v Sloveniji precej priljubljeno. Ponudba poleg infrardečih zajema različne savne po vzoru suhih finskih savn ali parnih kopeli z Vzhoda z nižjimi temperaturami in visoko vlažnostjo zraka. Poleg tega so na voljo še najrazličnejše kombinacije. Pogosto nam poleg savnanja v različnih središčih za razvajanje ponujajo tudi razstrupljanje z algami, nego z medom, uporabo blata, soli, najrazličnejših eteričnih olj, čokolade, kristalno in barvno terapijo in drugo. Med vso ponudbo v Sloveniji se gotovo najde za vsak okus nekaj. Nekateri pa si savnanje privoščijo tudi kar doma.

Zvonka Jug