Srbeči izpuščaji pri otrocih so pogost pojav, ki lahko povzroči veliko nelagodja in skrbi tako otrokom kot staršem. Težava lahko izhaja iz različnih vzrokov, od alergij do okužb, zato je pomembno prepoznati simptome in vedeti, kako pravilno ukrepati.
Mehurčki, pikice in luske
Pediatrične in dermatološke ambulante so vse bolj polne neprespanih staršev in njihovih otrok z nadležnim, močno srbečim izpuščajem po koži. Morda včasih obisk pri zdravniku ne bi bil potreben, če bi znali hitro in ustrezno ukrepati.
Vzroki za srbeče izpuščaje pri otrocih
Srbeči izpuščaji pri otrocih so lahko posledica številnih dejavnikov, med katerimi so najpogostejši:
Alergije
Alergije so pogost vzrok za srbeče izpuščaje pri otrocih. Otroci so lahko alergični na različne snovi, kot so hrana, živalska dlaka, prah, cvetni prah ali določeni materiali, kot so lateks in nikelj. Alergijske reakcije se pogosto kažejo kot srbeči izpuščaji, ki lahko spremljajo tudi otekanje, rdečica in kihanje.
Atopijski dermatitis (ekcem)
Atopijski dermatitis je kronična kožna bolezen, ki povzroča suho, srbečo in razdraženo kožo. Bolezen se pogosto pojavlja pri dojenčkih in majhnih otrocih ter lahko traja več let. Izpuščaji se običajno pojavijo na obrazu, vratu, komolcih, zapestjih in kolenih.
Kontaktni dermatitis
Kontaktni dermatitis nastane zaradi neposrednega stika kože z dražilnimi snovmi ali alergeni. To lahko vključuje detergente, mila, kozmetiko, rastline (npr. strupeni bršljan) in kovine. Srbeči izpuščaji so pogosto omejeni na območje, ki je bilo v stiku z dražilno snovjo, in se kažejo kot rdečica, mehurji in srbenje.
Okužbe
Bakterijske, virusne in glivične okužbe lahko povzročijo srbeče izpuščaje pri otrocih. Med najpogostejše okužbe spadajo:
- Impetigo: Impetigo je bakterijska okužba, ki povzroča srbeče mehurčke in kraste, običajno okoli ust in nosu.
- Norice (varicella): Vodene koze ali norice so virusna okužba, ki povzroča srbeče mehurčke po celem telesu.
- Ringworm (tinea): Glivična okužba, ki povzroča okrogle, srbeče izpuščaje z luskasto obrobo.
Ugrizi in piki insektov
Ugrizi in piki insektov, kot so komarji, bolhe, uši in klopi, lahko povzročijo srbeče izpuščaje pri otrocih. Srbeči izpuščaji so pogosto lokalizirani na mestih ugrizov ali pikov in so običajno rdeči, otekli in zelo srbeči.
Potna vročica
Potna vročica nastane zaradi zamašitve znojnih žlez, kar povzroči majhne, srbeče izpuščaje. Ta težava se pogosto pojavi pri dojenčkih in majhnih otrocih, zlasti v vročem in vlažnem vremenu. Srbeči izpuščaji se običajno pojavijo na vratu, hrbtu, prsih in predelih, kjer se znoj zadržuje.
Simptomi srbečih izpuščajev
Simptomi srbečih izpuščajev se lahko razlikujejo glede na vzrok. Med najpogostejše simptome spadajo:
- Rdečica: Izpuščaji so pogosto rdeči in lahko segajo od blagega do močnega.
- Srbenje: Intenzivno srbenje je glavni simptom, ki lahko povzroči praskanje in posledično poškodbe kože.
- Oteklina: Nekateri izpuščaji lahko povzročijo otekanje prizadetega območja.
- Mehurji: Nekateri izpuščaji, kot so norice ali impetigo, lahko povzročijo nastanek mehurčkov, ki se lahko razpočijo in kraste.
- Luskasta koža: Pri ekcemu in nekaterih glivičnih okužbah je koža lahko suha in luskasta.
Praskanje in jokanje
V večini primerov gre pri izpuščajih za atopijski dermatitis. Pojavi se lahko že v prvih mesecih življenja kot pordela, otekla koža z mehurčki in pikicami po licih, čelu, lasišču, zunanjih predelih spodnjih in zgornjih okončin ter trupu. Otrok se zaradi njih praska, drgne in joka. Koža pod plenicami običajno ni vneta. Verjetno zato, ker je pokrita. Ob družinski nagnjenosti k preobčutljivosti (astma, seneni nahod ali atopični dermatitis) je večja verjetnost, da bo težave imel tudi otrok.
Način izražanja preobčutljivosti se s starostjo spreminja. Po prvem letu je vnetje pogostejše po zapestjih, okrog gležnjev in tudi po drugih delih okončin. Pri starejših otrocih in odraslih pa je najpogostejši izpuščaj po notranji strani komolcev, kolen, hrbtišču rok, nog, vekah in vratu. Tudi sprožilni dejavniki so lahko v različnih starostnih obdobjih različni.
- HRANA: Pri dojenčkih so najpogostejši vzroki izpuščajev alergija na mleko, jajca, pšenico, sojo in arašide Ob dokazani preobčutljivosti na hrano se morata doječa mati oziroma otrok držati diete. Predpiše jo pediater alergolog.
- PELOD IN PRŠICE: Po prvem letu so med vzroki težav pogostejši alergeni, ki jih vdihujemo iz zraka (pelodi trav in dreves, živalska dlaka, pršice). Ob dokazani preobčutljivosti na pršico je treba dosledno upoštevati nasvete za ureditev bivalnega okolja, še posebej ležišča.
- MIKROORGANIZMI: Izpuščaj lahko izbruhne ali se močno poslabša tudi ob virusni, glivični ali bakterijski okužbi.
- DRUGI DRAŽILCI: Poslabšanje izzovejo tudi druge dražeče snovi iz okolja, na primer sintetična in volnena oblačila, znojenje, psihična stiska, pralni praški, mehčalci in tekoča mila.
Pred šestim mesecem starosti otroka načeloma ni smiselno obremenjevati z vbodnimi alergološkimi testiranji, ker dojenčkov imunski sistem še ni zrel in rezultati niso povsem zanesljivi. Včasih vzroka tudi pozneje ni možno najti in v tem primeru je še posebno pomembna ustrezna nega občutljive kože.
Ukrepajmo pravočasno
Pri preobčutljivih otrocih je motena zaščitna maščobna pregrada v koži, zato je ta še bolj dojemljiva za vdor dražečih snovi iz okolja in za okužbe. Osnovna zaščita pred izpuščaji je torej ustrezna nega, vlaženje in obnavljanje lipidov v koži.
Za blažja poslabšanja so zadnja leta na tržišču protivnetne kreme, ki so varne ter dobro prodirajo v kožo in zelo malo v krvni obtok, zato tudi sistemskih stranskih učinkov ni. Pomembno je, da tako protivnetno sredstvo namažemo na prizadeto kožo že ob prvih znakih vnetja in tako morda preprečimo hujše poslabšanje. Proti srbenju bodo pri starejših otrocih pomagali antihistaminiki v sirupu ali tabletkah.
Ob hudih poslabšanjih bo zdravnik za nekaj dni predpisal blaga kortikosteroidna sredstva, ki jih lahko starši uporabljajo brez strahu, saj v tako kratkem obdobju ne bo resnejših stranskih učinkov.
Ko se vnetje pomiri, bodo na kožo dobro vplivale oljne kopeli. Trajajo naj 10 do 20 minut, da se voda ujame v povrhnji sloj kože. Po kopeli otroka namažemo z mastno kremo in tako preprečimo izhlapevanje vode.
Pri negi svetujemo uporabo nevtralnih mil, brez dišav in konzervansov. Večinoma atopični dermatitis v prvih desetih letih življenja spontano izzveni, lahko pa traja tudi vse življenje.
Zimsko luščenje
Zaradi ogrevanja je v zimskih mesecih zrak bolj suh in pri otrocih se lahko pojavijo področja pordele, luščeče se in srbeče kože zgolj zaradi pomanjkanja vlage v okolju in izsušitve nežne kože (zimski dermatitis). Za zdravljenje zadošča že redna nega z ustreznimi negovalnimi mazili, ki jih dobimo v lekarnah in jih nanesemo enkrat do dvakrat na dan ter obvezno po vsakem kopanju.
V zimskih mesecih se otrokom rada začnejo luščiti stopala in dlani, najprej na konicah prstov, nato pa se luščenje lahko razširi po celih stopalih in dlaneh. Če ne gre za glivično okužbo, bo zadoščalo redno mazanje z negovalnimi mazili in redna menjava oznojenih nogavičk oziroma rokavičk. Težava do pubertete spontano izzveni.
Manj srbeči dermatitis
Kadar se luske najprej pojavijo na lasišču in se pordela koža z luščenjem pojavi tudi okoli popka in pod plenicami, vzrok težav morda ni atopični, ampak seboroični dermatitis, ki skoraj ne srbi. Oba dermatitisa je pri dojenčkih težko ločiti. Debele, rumenkaste luske na lasišču najlažje odstranimo tako, da jih namažemo z mastno kremo. Ko se zmehčajo, jih odstranimo s čisto brisačko ali krpico.
Pozorno in¸vztrajno
Zdravljenje atopičnega dermatitisa ni enostavno in zahteva veliko izkušenj. Uspešnejše je, če starši dobro sodelujejo z zdravnikom. Skrbno morajo spremljati, kaj stanje pri otroku poslabša in katero zdravljenje je učinkovitejše. Dosledno, potrpežljivo in vztrajno morajo upoštevati zdravnikova navodila.
