Hišne pršice imamo v svojih domovih prav vsi. En sam gram prahu vsebuje do 2 tisoč hišnih pršic. A naj si še tako belimo glavo, drži, da se pršicam ne moremo povsem izogniti oziroma jih ne moremo povsem uničiti. V zaprtih prostorih so vedno z nami – v oblazinjenem pohištvu, preprogah, posteljah in zavesah, zato so tudi v kakšnih čakalnicah in pisarnah. Celo v avtomobilih, vlakih in avtobusih je polno pršic. Mnogo ljudi jih niti ne zaznava. Tistim pa, ki jim pršice povzročajo alergične reakcije, sivijo lase vse dni v letu.


Prsiše in alergija

Hišne pršice lahko povzročajo alergije

Če smo malo ironični, lahko rečemo, da se hišne pršice (čeprav nepovabljene) v naših bivališčih počutijo kot doma: tam so namreč najboljše razmere za njihovo rast in razmnoževanje. Že 10 mg hišnih pršic v enem gramu prahu lahko izzove astmatični napad.

So pršice agresivne?

Ne, stvar ni tako enoznačna. Hišne pršice niso insekti: spadajo v razred arahnid, enako kot pajki. Najpogostejši vrsti, odgovorni za razvoj alergij, sta Dermatophagoides farinae in Dermatophagoides pteronyssinus. Njihova kroglasta telesca imajo 4 pare razčlenjenih nog, ki so pokrite z dlačicami. Kar se tiče telesnih značilnosti pršic, je zanimivo, da v dolžino merijo manj kot pol milimetra, zaradi česar jih je s prostim očesom težko videti. Nimajo kril, telo je ovalne oblike, svetle barve s tankimi progami, njihova življenjska doba pa je dolga približno dva meseca, odvisno od razmer. Hišne pršice običajno torej niso nevarne in ne prenašajo bolezni.

Tudi mesojedci niso, se pa hranijo s človeškimi odmrlimi kožnimi celicami, z lasmi, nohti in živalsko dlako. Na neki način torej čistijo za nami. Človeška povrhnjica se namreč nenehno obnavlja in menja. Odrasla oseba odloži približno 1,5 g odmrle kože dnevno (kar je dovolj hrane za 1 milijon pršic v enem tednu) in zamenja celotno povrhnjico v enem mesecu. Ti drobni ostanki kože prodirajo globoko v oblazinjeno pohištvo, preproge, tapisome, posteljnino, vzmetnice in še kam, kamor si ne bi mislili. Zato ni nič nenavadnega, da najdemo pršice na tako različnih koncih. Pršica, ta nevidni parazit iz vrste pajkovcev, živi 2–3 mesece pri temperaturah 15–30 ºC in v 70- do 80-odstotni vlagi. Za razliko od drugih žuželk v stanovanju pršice ne pikajo ali grizejo. Njihova telesa, izločki in iztrebki vsebujejo določene beljakovine, ki lahko pri občutljivih ljudeh sprožijo simptome alergije.


Pršice v postelji

Vzročno zdravljenje alergije na pršice

Pa zdaj? Imate morda nelagoden občutek, ko veste, da ta bitja gomazijo po vašem stanovanju? Ste morda ugotovili, da je vzrok vaših težav prav to drobno bitje, ki vam sicer noče nič hudega, a povzroča pri nekaterih vrsto težav? Morda so vzrok za slab spanec ravno »aktivnosti« hišnih pršic, ki se v vaši topli postelji počutijo izvrstno. Še posebej aktivne so ponoči, ko je vir njihove hrane (torej odmrle luske vaše kože) »pri roki«. Hišne pršice so vsepovsod in povzročajo alergijo, ki se lahko pojavi kadarkoli v letu. Če ste prej imeli občutek, da povzročajo težave bolj ponoči, to ne drži. Tudi podnevi so pršice nadvse živahne in aktivne na številnih mestih: doma, v službi in povsod drugje, kjer se zadržujete.

Ali so vzrok za vašo alergijo pršice?

Če menite, da so krivec za vaše težave, se posvetujte z zdravnikom. Hišne pršice namreč veljajo za najpogostejši vzrok alergijskih bolezni dihal in so tesno povezane z astmo. Okoli 85 odstotkov bolnikov z astmo se sooča tudi z alergijo na hišne pršice. Za otroke in odrasle z astmo je kronična izpostavljenost hišnim alergenom povezana tudi s tveganjem slabšanja pljučne funkcije. Nekateri izsledki kažejo, da so alergije na hišne pršice celo pogostejše kot alergije na pelode trav.

Dr. Olivier de Beaumont, podpredsednik oddelka Global Scientific Medical Affairs v podjetju Stallergenes, je za medije povedal: »Ljudje se pogosto ne zavedajo vseh zapletov alergijskega rinitisa, zato svoje bolezni ne jemljejo dovolj resno. Nujno je treba obiskati zdravnika specialista alergologije, ki diagnosticira, kateri alergeni so tisti, ki so odgovorni za alergijski odziv, in deležni boste ustreznega zdravljenja.« Nedavna raziskava, katere avtor je bil dr. Valovirta in je bila objavljena v reviji Evropske dihalne bolezni, je odkrila, da ima 57 odstotkov anketirancev simptome alergije na hišne pršice, le 15 odstotkov pa ima postavljeno diagnozo alergije na hišne pršice, kar kaže na nujno potrebo po izobraževanju zdravnikov in bolnikov.

Ste alergični na pršice

Imunoterapija z alergeni

Kakšno rešitev torej svetujejo? »Glede na vedno večjo pojavnost alergijskega rinitisa in astme prav zaradi hišne pršice ter glede na dejstvo, da se hišnim pršicam ne moremo povsem izogniti, je treba ukrepati drugače in predvsem čim prej po postavljeni diagnozi,« pravi dr. Olivier de Beaumont. Na trgu obstaja veliko zdravil za boljši nadzor in lajšanje simptomov alergijskega rinitisa. Alergija na hišne pršice pa je celoletna alergijska bolezen dihal, ki jo skozi vse leto spremljajo simptomi. Po natančno postavljeni diagnozi specialist alergolog lahko bolniku predpiše zdravljenje z imunoterapijo z alergeni, ki mu pravijo tudi »desenzibilizacija«. Ta vpliva na imunski sistem s povečanjem tolerance na tisti alergen, ki je povzročil alergijo.


Kot so pojasnili v bolnišnici Golnik, ki je za dihalne bolezni specializirana že vrsto let, je specifična imunoterapija vzročno zdravljenje senenega nahoda (alergijskega rinokonjunktivitisa), astme in redkeje drugih alergij takojšnjega tipa, pri čemer bolniku vnašajo v telo vedno večje odmerke določenega alergena, ki povzroča alergijske simptome. Tako želijo doseči, da bi bolnik postal toleranten za alergen. To zdravljenje zmanjša ali ustavi alergijske simptome, preprečuje poslabšanje alergijskega rinitisa in prehod v astmo, zmanjša ali ustavi porabo zdravil proti alergiji ter preprečuje nastanek novih tako imenovanih senzibilizacij. Že pred mnogimi desetletji so to zdravljenje izvajali s podkožnimi injekcijami. Zadnjih 15 let pa so preučili in uvedli novo metodo, pri kateri se specifični alergen nanaša na ustno sluznico pod jezik.

Alergija na pršice: borimo se lahko tudi sami

Čeprav pršic ni možno povsem iztrebiti, je vseeno treba izvajati ukrepe, ki zmanjšajo količino alergena v bivalnih prostorih. Kako?

  • Blazine in odeje naj bodo iz pralnih vlaken.
  • Bombažne prevleke za blazine in odeje peremo enkrat na teden pri 60 °C. Pršice pri nižji temperaturi preživijo kljub dodatku praška.
  • Najboljša talna obloga je parket, v preproge in tapisom se pršica lažje skrije.
  • Odsvetujemo hranjenje zimske garderobe v spalnici.
  • Pršice ubijemo z zmrzovanjem čez noč. Manjše kose posteljnine in igrače lahko zmrznemo v zamrzovalni skrinji, vzmetnico ali preproge pa v mrzlih mesecih enostavno odnesemo na prosto.
  • Spalne prostore dobro zračimo. Postelja naj bo čez dan odgrnjena, zraka pa ne vlažimo.

Ukrepe je treba kombinirati z nasveti, ki jih dajejo alergologi. Predvsem pa se opazujte in opazili boste, kaj vas draži bolj in kaj manj. Ugotovili smo torej, da so hišne pršice praktično vsepovsod in v več kot 50 odstotkih gospodinjstev je zaslediti povišano raven alergenov, predvsem v ležiščih. Ravno na ležišču pa človek preživi v povprečju tretjino življenja. V povprečni rabljeni vzmetnici se razvijejo populacije tudi do 10 milijonov pršic. In če pomislite, da lahko v 2 leti starem vzglavniku kar 10 odstotkov teže predstavljajo odmrle pršice in iztrebki, boste v teh mrzlih dneh zagotovo hitro prezračili svoje vzglavnike.

Ali ste vedeli, da:

  • se v običajno žimnico naseli do 1,5 milijona hišnih pršic,
  • se v 0,25 g odmrlih kožnih celic tudi do 3 mesece hrani več milijonov hišnih pršic,
  • 1 g prahu vsebuje do 2 000 hišnih pršic in
  • 2 mg hišnih pršic v enem gramu prahu že lahko senzibilizirata bolnika z alergijo?

Znaki in simptomi alergijske reakcije na pršice so lahko:

  • sopihajoče dihanje
  • srbeče oči
  • srbeča koža
  • kašelj
  • zasoplost
  • tudi občutek utesnjenosti v prsih
  • izcedek iz nosu
  • kožni izpuščaj

Preberite tudi: Astma – prepoznajte simptome kronične bolezni dihal


VEČ VSEBIN: