Stroškov za zdravilo nočejo kriti

Žena se že dlje časa zdravi za osteoporozo. Zdravnik ji je predpisal tablete Bonviva (eno mesečno). Ker pa ima tudi kronično vnetje želodčne sluznice in črevesja, mora jemati še zdravilo Ultop. Skupni strošek tovrstnega zdravljenja stane zdravstveno blagajno na letnem nivoju po sedanjih cenah 446,43 evra. Zaradi vse večjih težav z želodcem ji je zdravnik specialist svetoval naj preide na injekcije Bonviva in preneha s tabletami Ultop. Toda ampule zdravila Bonviva so na samoplačniški listi in žena si mora vsake tri mesece sama plačati injekcijo, ki stane 87 EUR, letno torej 348 EUR. Prehod na injekcije brez uporabe Ultopa je torej za zdravstveno blagajno cenejši. Zdravila v tej obliki pa nikakor ne dajo na pozitivno listo. S tem se ukvarjamo že nekaj časa brez uspeha. Vljudno prosim za pojasnitev. Predvsem pa me zanima, na katere institucije se moram obrniti, da bi problem rešili?

zdravila

Ko zdravilo dobi dovoljenje za promet, še ni določeno, kako bodo kriti stroški zanj. V kolikšni meri bodo kriti stroški iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je odvisno od razvrstitve zdravila na eno od list. Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) deluje strokovna komisija, ki opravlja razvrščanje na listo po merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o razvrščanju zdravil in živil za posebne zdravstvene namene (Pravilnik o merilih). Če je zdravilo uvrščeno na pozitivno listo, zanj obvezno zdravstveno zavarovanje krije 75 odstotkov  cene. Če je zdravilo uvrščeno na vmesno listo, bo kritih 25 odstotkov  cene. Nerazvrščena zdravila, torej tista, ki niso uvrščena na omenjeni listi, se običajno označujejo kot zdravila na negativni listi in zanje je treba plačati polno ceno.

Pri razvrščanju zdravil upošteva Pravilnik o merilih številne dejavnike. Poleg različnih stroškovnih analiz (analiza stroškovne uporabnosti, analiza stroškov in koristi, analiza stroškovne učinkovitosti ipd.) upošteva pravilnik tudi pomen zdravila z vidika javnega zdravja, terapevtski pomen zdravila, relativno terapevtsko vrednost zdravila, prednostne naloge pri izvajanjih programov zdravstvenega varstva, prioritete programov, etične vidike ter podatke in ocene iz referenčnih virov. Na vsakem izmed naštetih področij se zdravila razvrstijo po določenih merilih.

Pri ocenjevanju terapevtskega pomena zdravila se na primer razvrstitev lahko giba od opredelitve, da gre za zdravilo z nejasnim ali zanemarljivim terapevtskim pomenom, do opredelitve, da gre za zdravilo z dokazanim pozitivnim izidom na končne rezultate zdravljenja. Poleg tega se v tej kategoriji upošteva tudi stopnja strokovnega priporočila. Za zdravila, ki so uvrščena v I. razred, velja, da so prepričljivo in nedvomno učinkovita, zato jih je treba obvezno uporabljati. Za zdravila, ki so na primer razvrščena v III. razred, velja, da zdravilo nima dokazov o klinični učinkovitosti, zato uporabo odsvetujejo. S tem orisom smo se bežno dotaknili zgolj kamenčka v skupnem mozaiku vseh meril. Pri ocenjevanju relativne terapevtske vrednosti zdravila se razvrstitev znova lahko giba znotraj zelo široke pahljače opredelitev.

Učinkovina je lahko opredeljena kot zdravilo, ki zgolj ugodneje vpliva na kakovost življenja, ali nemara kot zdravilo s povsem novo terapevtsko vrednostjo. Podobno široko se ocenjujejo farmakoekonomski podatki. Ob tem pa je treba upoštevati še podatke iz referenčnih virov, kjer je stopnja dokazov o učinkovitosti, varnosti in potrebnosti zdravila odvisna od natančnega tehtanja dokazov. Za ibandronsko kislino, ki je učinkovina v zdravilu Bonviva, denimo referenčni viri navajajo, da pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo, podobno kot druga zdravila iz te skupine, zmanjšuje tveganje za nastanek ponovnega zloma vretenca za 50 do 60 odstotkov, vendar naj bi bili ta učinek dokazali le pri posebni skupini bolj ogroženih bolnic. Taka ocena iz referenčnih virov lahko skupno s presojo ostalih meril vpliva na končno razvrstitev zdravila in na končno presojo komisije o razvrstitvi na pozitivno ali vmesno listo. Po zadnji veljavni objavi liste so na primer tablete Bonviva uvrščene na vmesno listo z omejitvijo predpisovanja. Zapisano kajpak ne daje kakršnekoli ocene o zdravilu Bonviva.

Opozarja zgolj na dejstvo, da je razvrstitev zdravila vedno napravljena na osnovi številnih kriterijev, pri čemer je farmakoekonomski le eden izmed mnogih. Vsekakor pa lahko bolj natančen odgovor, da le ustrezna komisija pri ZZZS.

dr. Vojko Flis, dr. med.