Star sem šestdeset let. Imam ishemično bolezen srca. Nekega dne so me iz bolnišnice obvestili, da naj se nujno oglasim pri njih, saj so me vključili v neko raziskavo. Ko sem prišel, so me brez razlage sprejeli in mi želeli opraviti koronarografijo. Ker nisem vedel, kaj se dogaja in ker so mi nedavno to preiskavo že opravili, sem poprosil za razlago. Nihče mi je ni dal. Preiskavo sem odklonil. Odgovorili so mi, da lahko odidem domov in da se lahko pričnem zdraviti kje drugje. Bil sem pretresen. Ali smejo tako ravnati z bolniki? Kaj lahko bolnik stori v takih primerih?
Zgodba, če je res potekala tako, kot je opisano, ima več vidikov. Z etičnega zornega kota je opisano ravnanje povsem nesprejemljivo. Zdravnik mora bolniku pojasniti postopke ugotavljanja bolezni in morebitne postopke zdravljenja. Četudi bolnik po pojasnilu posamezne predlagane postopke odkloni ali odkloni celotno predlagano zdravljenje, kar lahko stori brez obrazložitve, ga je zdravnik načeloma dolžan zdraviti naprej. Kodeks medicinske deontologije Slovenije (kodeks) je povsem jasen: zdravnik je ob sprejemu bolnika v bolnišnico dolžan poskrbeti, da je ta obveščen o rutinskih postopkih, o načinih zdravljenja in o medicinskotehničnih zmožnostih, s katerimi zdravstvena ustanova razpolaga in ki se nanašajo na njegovo zdravljenje.
Biomedicinske raziskave se od zdravljenja vsebinsko in formalno pomembno razlikujejo. Gre za izjemno občutljivo področje, ki je na mednarodni in tudi nacionalni ravni urejeno s številnimi etičnimi in pravnimi uredbami. Kodeks določa, da mora biti oseba, na kateri naj bi preverjali nove metode ali medicinske raziskave, vsestransko seznanjena o značilnostih, pričakovanih uspehih in tudi možnem tveganju ter nevarnostih takega postopka. Brezpogojno obvezen je prostovoljen, neizsiljen pristanek za uporabo nove metode ali poizkusa novega načina zdravljenja, kar preiskovanec potrdi s podpisom izjave. Na zahtevo preiskovanca mora biti raziskava v vsaki stopnji prekinjena. Etični vidik je še posebej pomemben. Vsaka senca dvoma, ki se morebiti pojavi ob katerikoli biomedicinski raziskavi, stori nepopravljivo škodo vedi, bolnikom in seveda tudi zdravnikom.
Prav zaradi tega to področje še dodatno ureja Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME), ki na primer od vseh vodij raziskovalnih projektov iz tega področja poleg vsega ostalega zahteva tudi pisno izjavo, da se bodo raziskovalci držali načel Helsinške deklaracije o biomedicinskih raziskavah na človeku in določil Konvencije Sveta Evrope o varovanju človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine v raziskovalne namene pri ljudeh. Poleg tega mora raziskovalec ob prijavi raziskave na KME priložiti tudi obrazec pisne privolitve, ki ga bodo podpisali preiskovanci. Navodila za pripravo vloge, ki jo morajo pred vsako medicinsko raziskavo raziskovalci poslati na KME, obsegajo triindvajset členov in zelo podrobno obravnavajo prav področje spoštovanja ter varovanja človeškega dostojanstva in varnosti bolnikov med raziskavo.
Zaradi prav posebnega statusa biomedicinskih raziskav to področje prav tako obravnava Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). ZPacP v 26. členu določa, da ima bolnik pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo in da je privolitev potrebna kajpak tudi za sodelovanje v medicinskih raziskavah. Ko gre za bolnikovo zavrnitev, pa 30. člen ZPacP določa, da ima bolnik pravico zavrniti predlagani medicinski poseg in da zavrnitev ne sme imeti posledic v odnosih zdravstvenih delavcev ali sodelavcev do pacienta. Nespoštovanje bolnikovih pravic in njegove svobodno izražene volje (po obveznem pojasnilu) pa ima končno lahko celo kazenske posledice, saj to področje poostreno obravnava tudi Kazenski zakonik republike Slovenije.
Če so dogodki resnično potekali tako, kot je opisano, gre za resne kršitve kodeksa in številnih pravnih norm. Bolnik lahko o dogodkih obvesti ustanovo, kjer raziskava poteka, zastopnika pacientovih pravic, KME in tudi varuha človekovih pravic. V vsakem primeru, če so opisani dogodki resnični, bo prišlo do hitrega ukrepanja.
dr. Vojko Flis, dr. med.