Čeprav je srbenje kože pogosta nadloga, o njem ne govorimo veliko. Morda zaradi zadrege in morda, ker mu ne pripisujemo velikega pomena. Vendar je to simptom, ki prizadetim lahko močno zmanjša kakovost življenja, saj jim med drugim otežuje spanje in delo. Vzrok za srbečico je največkrat zelo suha koža, vendar je lahko tudi posledica alergij, vnetja, glivic, garij, uši, stresa in tudi nekaterih resnejših bolezni, celo raka.
Med boleznimi, pri katerih se lahko kot eden od simptomov pojavlja tudi srbenje kože, so sladkorna bolezen, bolezni ščitnice, limfom, zlatenica ali druge jetrne bolezni, ledvična odpoved, jetrni rak in rak trebušne slinavke. Vzrok hudega srbenja so tudi nekatere nalezljive (večinoma otroške) bolezni, kot so norice, rdečke in ošpice, saj so zanje značilni tudi srbeči izpuščaji na koži.
Asist. mag. Andrej Kravos, dr. med., specialist splošne medicine in strokovni direktor Zdravstvenega doma Žalec ob tem poudarja, da kratkotrajno srbenje ni nič posebnega. Kadar pa je srbečica tako huda, da nas moti pri vsakodnevnih opravilih in življenju nasploh, je prav, da obiščemo svojega zdravnika, ki bo skušal odkriti vzrok in ga odpraviti.
1. vzrok: umivanje
Najpogostejši vzrok srbenja je pravzaprav enostaven: “Vzrok za srbečo kožo je največkrat le pretirana uporaba tekočega mila, ki je lužnato. Kožo, ki je rahlo kisla, lahko tako močno izsuši, da uniči njen zaščitni sloj. Zaradi izgube vlage postane koža suha, razdražena in začne srbeti. Včasih se celo lušči z drobnimi luskami. Če se bolnik praska, se lahko rani, kar lahko privede do okužb in brazgotinjenja.”
Zato zdravnik predlaga, naj bo prvi ukrep ob srbenju kože zamenjava tekočega mila s trdim, nevtralnim, nebarvanim in neodišavljenim milom. Prav dodatki v milu kožo lahko še dodatno dražijo in izsušijo.
Ob srbenju je priporočljivo kopanje zamenjati za prhanje. “Redkejše kopeli pomagajo, da na koži ostane več zaščitne maščobe.” Pri vsakodnevnem umivanju naj bi namilili le spolovila in podpazduhe, celo telo pa, če nismo izpostavljeni izjemni umazaniji, le enkrat na teden.
Po umivanju še vlažno kožo namažemo s kremo ali losjonom, da v njej ostane več vlage, saj naj bi koži še bolj kot maščoba manjkala predvsem vlaga. Alergični na določene snovi v kremah in losjonih lahko za nego uporabljajo navadno oljčno ali kakšno drugo olje (arganovo, jojobino …).
Ribje luske
Kadar ima oseba na koži luske, zdravnik svetuje, naj jih skuša odstraniti z raztopino ali kremo, ki vsebuje salicilno kislino. “Pri nekaterih bolnikih dosegamo dobre učinke tudi s kremami, ki jim je dodan vitamin A.”
Vendar izredno suha koža seveda ni nujno posledica napak pri negi, povzroči jo lahko tudi bolezen. Zelo suha koža, na kateri so drobne luske brez mehurjev in spominjajo na ribjo kožo, je značilna za dedno kožno bolezen, ki so jo poimenovali ihtioza. Debele in bradavičaste luske, ki jih spremljajo boleči in smrdeči mehurji, so lahko tudi znak za epidermolitično hiperkeratozo (čezmerna poroženelost). Vendar pa teh težave ne smemo zamenjati za luskavico.
Tovrstna obolenja lajšajo s kopelmi z dodatki olj in z negovalnimi mazili (hladilno mazilo z dodatkom salicilne kisline). Pri hudih oblikah lahko zdravnik predpiše tudi nekatera sistemska zdravila.
Izredno suha in luskasta koža se lahko pojavi tudi zaradi nedednih vzrokov – na primer pri starostnikih, pri jetrnih in ledvičnih boleznih, pri tuberkulozi in raku, pove asist. mag. Andrej Kravos, dr. med. “Zelo suha koža je lahko tudi znak za premajhno delovanje ščitnice, limfom, sarkoidozo ali aids.”
Bele lise in rdeči izpuščaji
Vitiligo je kožna bolezen, za katero so značilni beli neobarvani predeli, ki lahko tudi srbijo. Zaradi uničenih celic, ki izdelujejo kožno barvilo, se barva kože spremeni. Bele lise se pogosto pojavijo na prsnem košu ali trebuhu, lahko tudi na obrazu okoli ust, nosnic ali oči. Pri približno četrtini bolnikov se bolezen pojavlja v družini. Posebnega zdravljenja za težavo ni, vendar priporočajo uporabo zaščitne kreme proti soncu, ki predvsem prepreči opečenost na predelu kože brez pigmenta.
Lichen planus je kožna bolezen s številnimi rdečimi ploščatimi bunčicami (papulami) na raznih predelih telesa. Ponavljajoči se in srbeči izpuščaji se lahko pozneje razvijejo v hrapave in luskaste plake. “Približno polovica bolnikov s to boleznijo ima razjede na ustni sluznici. Vzrok ni znan. Tudi če izpuščaja ne zdravimo, se pozdravi sam, a se rad ponavlja. Zoprno je, ker izpuščaj zelo srbi. Nove papule lahko nastanejo po vsakem praskanju in včasih ostane tam koža temno obarvana. Da se bolniki ne bi praskali, jim predpišemo antihistaminik in mazila.”
Preobčutljivostni odziv
Koprivnica (urtikarija) je kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, izbokli, rdeče obrobljeni izpuščaji. Izbruhne lahko zaradi preobčutljivosti na določeno snov, ki smo ji izpostavljeni ali jo zaužijemo. Večinoma se poslabša ob izpostavljanju soncu.
Koprivnico lahko povzročajo nekatere naravne snovi, na primer figovi listi in nekatere trave. Povzročijo jo lahko tudi nekatera zdravila, najpogosteje penicilin ali aspirin, in nekatera barvila, ki jih uporabljajo v zdravilih.
Ob zelo hudi koprivnici je z izpuščaji pokrita cela koža, ki se lahko tudi olupi. “Na srečo večina koprivnic izgine po prenehanju jemanja tega ali onega zdravila ali ko se odmaknemo od snovi, ki je to stanje povzročilo,” pojasni sogovornik. Ob koprivnici je treba čim prej vzeti antihistaminik. Nekateri se dobijo v lekarni tudi brez recepta. Zdravnik priporoča, da starši, ko otroku dajo katerokoli zdravilo, pozorno opazujejo tudi njegovo kožo. Če opazijo koprivnico, naj pokličejo zdravnika.
Srbeče vnetje
Kožnih vnetij ali dermatitisov je več vrst. Lahko so posledica alergije (ekcem) ali nealergijskega odziva na dražeče zunanje dejavnike (iritativni kontaktni dermatitis). “Ekcem se kaže s številnimi raznovrstnimi, srbečimi kožnimi vzbrstmi (eflorescencami), neostro omejenimi od zdrave okolice. Pojavlja se zlasti na izpostavljenih delih telesa. Pri dermatitisu se koža rada lušči.”
Pogosti vzroki kontaktnega dermatitisa so:
- kozmetična sredstva: depilacijske snovi, lahki za nohte, dezodoranti, parfumi, sredstva za sončenje
- sredstva v nakitu, predvsem nikelj
- rastline: predvsem ambrozija, jegličevke, strupeni bršljan
- sestavine krem za kožo: antibiotiki, utrjevalci, stabilizatorji, konzervansi, barvila
- kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi tkanin in obutve.
Bolnik s kontaktnim dermatitisom se najhitreje in najbolje pozdravi tako, da ugotovi, na kaj je preobčutljiv, in se potem tem snovem izogiba. Strokovnjak zato svetuje, da ob nenadnem pojavu rdečih izpuščajev in srbečice najprej preverimo, kaj smo v zadnjih nekaj dneh ali tednih spremenili. Pri tem ne smemo pozabiti niti na pralne praške, mehčalce za perilo, prehrano (poceni pomarančni sok, suho sadje ali oreščke). V primeru preobčutljivosti lahko zdravnik predpiše protialergijsko zdravilo – antihistaminik.
Na vnetje zgornjih kožnih plasti kaže tudi luščenje, ki je značilno za seboroični dermatitis. Do luščenja lahko pride na lasišču, obrazu in včasih tudi na drugih delih telesa. Pogosto se pojavlja v družinah in se poslabša, ko je vreme slabo oziroma se ohladi. Včasih se pojavijo na koži (tudi na prsih) še majhne rumenkaste do rdečkaste bunčice, opisuje strokovnjak.
“Srbenje povzroča tudi prhljaj, ki se začne postopoma. Povzroča ga suho ali mastno luščenje lasišča, ki ga lahko spremlja tudi izpadanje las. V hujših primerih se lušči tudi koža ob robu lasišča, za ušesi, v sluhovodu, na obrveh, nosnem korenu … Vsi, ki imajo prhljaj, morajo uporabljati čim bolj blag šampon.« Zdravniki jim lahko predpišejo mazila, ki vsebujejo cink, selenov sulfid, salicilno kislino, žveplo …
Garje – redke in neprijetne
Srbečo kožo povzročajo tudi garje. V preteklosti so bile zelo razširjene, medtem ko danes doletijo predvsem ljudi, ki veliko potujejo ali bivajo v internatih in domovih.
Razloži, da gre za zelo nalezljivo kožno bolezen, ki jo povzroča pršica, imenovana srbec. Odrasla samica vrta rovčke v povrhnji plasti kože in vanje leže jajčeca. Vrta zlasti ponoči, ko postane koža topla, zato takrat tudi najbolj srbi. Samica najraje odlaga jajčeca na mehko in tanko kožo: med prste, na notranjo stran zapestja, komolcev, kolen in okoli popka …). Zaradi jajčec in pršic ter njihovih izločkov koža čedalje bolj srbi.
Garje niso nevarne, vendar so neprijetne zaradi srbenja in sekundarne okužbe z gnojenjem zaradi praskanja. Garje so bolezen, ki zahtevajo doslednost pri zdravljenju in izvedbo vseh priporočenih ukrepov. V času zdravljenja je treba vsak dan oprati posteljnino in jo polikati, prav tako obleko in brisače. Mazilo ali kremo, ki jo predpiše zdravnik, je treba vedno nanesti na hladno, suho kožo, nikoli takoj po topli kopeli. Bolnik se mora namazati po celem telesu, od glave do pet, običajno tri dni zapored. Če si po nanosu umije roke ali druge dele telesa, se mora po teh predelih ponovno namazati. Zelo pomembno je, da se hkrati zdravijo vsi družinski člani oziroma vsi, ki so v osebnem stiku z okuženim.
Glivice – pogoste in trdovratne
Najpogostejši povzročitelji težav so glivice, ki spadajo v skupino dermatofitov. Ti se hranijo z roževino povrhnjice, nohtov, dlak in las. Redkejši povzročitelji so kvasovke in plesni. V začetku glivičnih sprememb na koži niti ne opazimo, saj se koža samo drobno lušči. Ko se pojavijo še intenzivnejše luščenje, rdečina, srbenje in bolečina, bolniki navadno obiščejo zdravnika. Okužba se pogosto najprej pojavi na koži stopal in se od tam širi na nohte nog in na druge predele telesa.
Z glivicami se lahko okužimo:
- ob prenosu z živali, kot so mačke, redkeje psi, hrčki, zajčki in morski prašički, in tudi govedo. Tako se pogosto okužijo majhni otroci, najstniki in mlajši odrasli. Zaradi poklicnih stikov z živalmi so okužbi bolj izpostavljeni tudi veterinarji in kmetje.
- z neposrednim stikom, okuženimi kožnimi luskami in sporami. Pomemben kraj za okužbe so vadbišča, telovadnice, kopališča in zdravilišča. Najpogosteje se okužijo nohti na nogah in koža na stopalih. Rezultati obsežne evropske raziskave so pokazali, da se tovrstne okužbe pojavljajo pri več kot 20 odstotkih odraslih. Okužbe kože stopal in nohtov so med seboj zelo povezane. Po opažanjih zdravnikov ima vsaj polovica bolnikov z glivično okužbo nohtov hkrati okuženo tudi kožo na stopalih.
Dejavniki tveganja za glivične okužbe so sladkorna bolezen, bolezni, ki povzročijo imunsko oslabelost, na primer rakava obolenja in okužba s HIV, nekatere bolezni žilja in tudi pogoste poškodbe nohtov ali podnohtja, ki lahko izhajajo iz ortopedskih nepravilnosti stopal.
Uši na obeh koncih
Na ljudeh se zajedata dve različni vrsti uši: bele uši (kamor spadajo tudi naglavne) in sramne uši (pubis).
Drobnih, komaj vidnih zajedavskih žuželk brez kril, ki se naselijo na človekovi glavi in požrešno sesajo kri, se vsi bojimo. Raje imajo čiste kot umazane lase, saj se po njih hitreje spustijo do lasišča, kjer je na voljo hrana. V redkih primerih se naselijo tudi na obrveh, trepalnicah ali v moški bradi. Naglavne uši lahko dobimo samo ob neposrednem stiku, saj ne skačejo z glave na glavo. Prenesemo jih s souporabo glavnikov, brisač, krtač, kap, klobukov in pokrival, kjer se rade potuhnejo. Pogosto razsajajo po vrtcih in šolah.
Ko pijejo kri, glava srbi. Pri praskanju si otrok ali odrasli poškoduje kožo in si jo lahko okuži z bakterijami. Prav tako so naglavne uši lahko prenašalci nalezljivih bolezni. Samica vsak dan izleže osem jajčec, zato se je treba odstranjevanja lotiti takoj. V lekarnah je na voljo brez recepta kar nekaj šamponov, ki uničijo uši in jajčeca. Držite se navodil, z gostim glavnikom izčešite mrtve uši in ličinke, postopek pa je dobro čez deset dni ponoviti, da zatrete uši, ki so se mogoče ponovno izlegle.
Sramne uši so majhne sivobele žuželke, ki povzročajo močno in neprijetno srbenje. Na dlakah jih lahko opazimo s prostim očesom, jajčeca pa visijo z roba dlak. Prenašajo se med spolnim odnosom s sramnih dlak ene osebe na sramne dlake druge. Prenesejo se lahko tudi z obleko, brisačami in posteljnino, saj na njih dva do tri dni preživijo brez hrane. Že ena sama ličinka lahko izleže od 20 do 30 jajčec. Ker se hitro razmnožujejo, jih je pomembno zatreti čim prej. Srbenje se lahko pojavi že po prvem tednu od pojava bolezni, a jih ljudje pogosto opazijo šele po dveh do treh tednih, ko dorastejo. Takoj je treba k osebnemu zdravniku, da vam bo predpisal zdravilo ali vam naročil, da ga sami kupite v lekarni. Zdravljenje je kot pri naglavnih ušeh priporočljivo ponoviti še enkrat po enem tednu, da odstranite še vse tiste uši in ličinke, ki jih ob prvem zdravljenju niste. Vse perilo, posteljnino in brisače je treba ponovno oprati in zlikati s čim bolj vročim likalnikom.
Srbenje spolovil
Močno srbi razdražena in vneta sluznica spolovil, ki jo lahko povzročijo:
- drgnjenje preozkega perila, še posebno sintetičnega, preozkih hlač, grobega toaletnega papirja, pri intenzivnem spolnem odnosu ali pri nekaterih športih, na primer kolesarjenju ali jahanju
- občutljivost na negovalne izdelke (kreme, mila, peneče kopeli), lubrikante, vložke, dišave v toaletnem papirju …
- alergije – v sklopu atopijskega dermatitisa (alergije na primer na cvetni prah ali pršico v hišnem prahu)
- okužbe (glivične, bakterijske, virusne)
- obilen izcedek iz nožnice.
Srbenje pod plenicami
Plenični izpuščaj ali vnetje pod plenicami je dokaj pogosta kožna bolezen pri otrocih in tudi pri starostnikih, ki imajo plenice. Pod plenicami se koža rada vname, rahlo pordi in pogosto tudi srbi, sprva na presredku in ritnicah, pozneje na vsem predelu pod plenicami. Če ne ukrepamo pravočasno, lahko pride do zadebelitve kože, gnojnih mehurčkov, razpok in krast.
Plenični izpuščaj povzroča predvsem slaba higiena, preredko previjanje (stalna vlažnost, draženje kože s sečem in blatom), okužbe z bakterijami in glivicami, jemanje antibiotikov, alergija na sestavine v hrani ali plenice za enkratno uporabo, ostanki pralnih sredstev ali mehčalca pri pralnih plenicah.
Plenice moramo pogosto menjati, priporočajo na tri ure. Kožo je treba pri vsakem previjanju temeljito očistiti in osušiti, če je možno, naj bodo otroci nekaj časa brez plenic, da se koža prezrači. Po previjanju je treba ritko zaščititi s hladilnim mazilom.
Če se stanje po treh dneh ne popravi, če se otrok slabo počuti in bruha, če dobi spuščaje tudi drugod po telesu, je otroka treba odpeljati k zdravniku.