Darovanje telesa v znanstvene namene

Nedolgo tega sem slišala na televiziji govoriti zdravnika, da lahko vsakdo po svoji smrti daruje svoje telo inštitutu v Ljubljani. Ker bi rada to storila, vas prosim, če mi odgovorite, kam se moram najprej obrniti oziroma poklicati?

darovanje organov

Iz vašega vprašanja ni mogoče povsem natančno razbrati, v kakšne medicinske namene bi želeli darovati vse svoje telo po smrti. V vseh primerih, ko kdo želi svoje telo ali njegov del posmrtno darovati v neopredeljene medicinske namene, se smiselno uporablja več zakonov. Praviloma sta v ospredju Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT) in Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). O neopredeljenih medicinskih namenih govorimo zaradi tega, ker ljudje, ki želijo svoje telo posmrtno darovati v biomedicinske namene, praviloma nimajo jasne predstave o namenu darovanja. Opredelitev o posmrtnem darovanju celotnega telesa brez jasno opredeljenih namenov je namreč zelo ohlapna in lahko v praksi povzroča resne težave. O smiselni uporabi obeh omenjenih zakonov pa govorimo zaradi tega, ker noben zakon prav posebej ne obravnava posmrtnega darovanja celotnega telesa v biomedicinske namene, vendar je taka možnost na splošni ravni urejena znotraj kar nekaj zakonov. Zakon o bolnikovih pravicah (ZPacP) pravi, da se za razpolaganje s telesom ali deli telesa po smrti za potrebe medicinskega izobraževanja in znanstvenih raziskav smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja odvzem in presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja.

Pri vsaki zakoniti posmrtni uporabi delov človeškega telesa v biomedicinske namene (na tem mestu jih ne bomo posebej opredeljevali) je treba upoštevati nekatera splošna načela, zapisana v ZOPDCT. Med najbolj pomembnimi so: Pri odvzemu delov telesa umrle osebe je treba ravnati z dolžnim spoštovanjem do osebnega dostojanstva umrlega in njegovih svojcev. Odvzete dele telesa umrle osebe je treba uporabiti v skladu s pravili medicinske stroke. Za odvzete dele človeškega telesa ni dopustno dati oziroma prejeti nobenega plačila niti druge premoženjske koristi. Podatki o predvidenem dajalcu in prejemniku delov človeškega telesa so poklicna skrivnost. Deli človeškega telesa umrle osebe se smejo odvzeti, če je darovalec pred smrtjo v to privolil in je njegova pisna privolitev uradno evidentirana. Pisna privolitev se opravi pred pooblaščeno osebo organa ali organizacije, ki ima pooblastilo za aktivnosti na tem področju. Na podlagi pisne privolitve se lahko darovalcu ob smrti odvzame del človeškega telesa po predhodnem obvestilu najbližjih svojcev darovalca. Z odvzemom, presaditvijo in shranjevanjem delov človeškega telesa se smejo ukvarjati samo javni zdravstveni zavodi, ki imajo za to dovoljenje ministra. Zaradi številnih posebnosti človeškega telesa in zaradi zapletene razvejanosti sodobne biomedicine se lahko za odvzem posameznih tkiv za genetske raziskave uporablja posebna zakonodaja. Prav tako se posebna zakonodaja ukvarja z odvzemom in prenosom mod, jajčnikov, zarodkov ter uporabo semena in jajčnih celic. Ta, nemara nekoliko bolj globok pogled v vaše vprašanje, kaže, kako zakonsko zapleteno je lahko ravnanje s človeškimi tkivi po smrti.

A če skušamo zapleteno področje vsaj nekoliko poenostaviti, lahko rečemo, da je mogoče najbolj preprosto in z najmanj protislovij svoje celotno telo v biomedicinske namene podariti tako, da svojo voljo o ravnanju z našim telesom po smrti še za časa življenja pisno zelo jasno in razumljivo opredelimo in dokument overimo pri notarju. Smiselno in zelo pomembno je, da se o svoji odločitvi pogovorimo s svojci in jih s svojo odločitvijo tudi seznanimo. Največ protislovij se namreč pojavi po smrti. Ni nujno, da se svojci umrlega strinjajo s tako, še za časa življenja izraženo voljo o darovanju telesa v medicinske namene. Nekateri svojci želijo umrlemu pripraviti običajno slovo. Če je bila izjava volje jasno izražena, prostovoljna in brez kakršnihkoli pritiskov, zapisana in ustrezno overjena, ji svojci v njenem pravnem pomenu težko oporekajo. Iz človeškega in etičnega zornega kota pa je v vseh primerih, ko gre za darovanje telesa v medicinske namene, pa svojci kljub jasno izraženi volji pokojnika temu nasprotujejo, primerno spoštovati njihovo željo.

Če kdo resnično želi vse svoje telo po smrti darovati v znanstvene namene, pa nima ustrezne predstave, kaj ta pojem sploh pomeni, utegne biti dober zgled darovanje telesa Anatomskemu inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je postopek zgledno urejen. Darovalec pokliče tajništvo inštituta. Vpišejo ga v poseben seznam in podpisati mora izjavo volje o darovanju svojega telesa po smrti. Izjavo je mogoče kadarkoli in brez navajanja razlogov preklicati. Ljudje, ki podpišejo izjavo o darovanju svojega telesa po smrti inštitutu, morajo biti polnoletni in opravilno sposobni. Posmrtne ostanke uporabljajo na inštitutu v znanstvene in učne namene. Posmrtni ostanki se ob koncu ciklusa kremirajo in anonimno, brez govorcev, cvetja in zastav pokopljejo na ljubljanskih Žalah.

dr. Vojko Flis, dr. med.

Povejte svoje mnenje - kometirajte